James Redford, sin hollywoodske legende Roberta Redforda, se je z bolečinami v trebuhu, vročino in izgubo teže prvič začel spopadati že v najstniških letih, a je njegova družina takrat predvidevala, da gre zgolj za manjšo okužbo, ki bo minila, na trenutke pa so menili le, da je James "živčen otrok" slavnih staršev. Z bolečinami je živel kar dve leti, ko je na televiziji slišal govoriti o simptomih, ki jih je izkušal tudi sam, pa se je le odločil za pregled pri zdravniku. Pri 15 letih so mu tako diagnosticirali ulcerozni kolitis, vnetno črevesno bolezen, za katero ni zdravila.

Jamesova bolezen je Roberta močno prizadela. "Večkrat mi je povedal, kako hudo mu je, ker se počuti pri vsem tako nemočnega," pravi James. "Rekel je, da je to najhujši možni občutek na svetu in da bi takoj zamenjal z mano, če bi lahko."

Ulcerozni kolitis izbruhne, ko imunski sistem napade črevesje in povzroči nastanek ulceracij oziroma razjed na sluznici debelega črevesa in danke. To povzroči krvavitve, diarejo, hude bolečine, globoko utrujenost in anemijo. Zdravila za bolezen ni, simptome pa je sicer mogoče lajšati s protivnetnimi zdravili.

Jamesu so zdravniki, ko so odkrili njegovo bolezen, predpisali standardni način zdravljenja s prednizonom, protivnetnim zdravilom. "Bilo je grozljivo," se spominja filmski ustvarjalec in režiser, ki je danes star že 49 let. "Celo življenje že pazim na to, kaj jem, in se bojim, ali mi bo kaj povzročilo ponoven izbruh simptomov in ali bom imel v tem primeru dovolj energije za normalno delovanje. Starša sta si vedno želela, da bi se našlo zdravilo za bolezen, Preizkusili smo vse vrste zdravljenj, od nekakšnih 'voodoo' napojev pa do drugih alternativnih metod. Ko veš, da ti konvencionalna medicina ne more pomagati, preizkusiš vse, kar obstaja. A mi prav nič ni pomagalo."

V resnih primerih, ko bolezen že toliko napreduje, številni pacienti potrebujejo operacijo črevesja, James pa je doživel drugačen zaplet. Kolitis se mu je pri 25 letih razširil na jetra in povzročil hudo vnetje. Tovrstno vnetje prizadene približno dva odstotka obolelih. Pojavijo se vročina, zlatenica in močna abdominalna bolečina, pri petini teh bolnikov pa posledično izbruhne črevesni rak.

Čeprav se je vnetje začasno pomirilo, so mu pri 30 letih, na rojstni dan njegove žene Kyle, odpovedala jetra. "Kyle je najmočnejša oseba, kar jih poznam, a je bila takrat močno potrta," se spominja 49-letnik. Takrat so ga takoj uvrstili na seznam čakajočih na darovalca. Njegova koža je do takrat postala že popolnoma rumena, živel pa je v strašnih bolečinah. Po dolgih šestih mesecih so le našli ustreznega darovalca zanj. A ni potekalo vse tako, kot bi moralo. "Operacija ni bila uspešna. V jetrni arteriji se mi je namreč naredil strdek, ki je na novih jetrih povzročil nepopravljivo škodo. Hospitalizirali so me za štiri mesece in lahko sem le čakal na drugo možnost," pravi. Bilo mu je slabo in mučila ga je visoka telesna temperatura. Čas se mu je iztekal in zdravniki so mu pripisali le še nekaj tednov življenja. "Ohranjali smo pozitivno energijo. Oče se je trudil me zamotiti in spravljati v dobro voljo s posnetki in fotografijami s snemanj." Ko so končno našli novega ustreznega darovalca, je imel James le 25 odstotkov možnosti, da se bo izvlekel. K sreči mu je uspelo. Tri mesece po presaditvi se je že vrnil na svoje delovno mesto, v letu dni pa je popolnoma okreval. "Da sem si psihično opomogel, sem potreboval ogromno časa," razlaga. "Ko nekaj mesecev razmišljaš o tem, ali boš preživel ali ne, te to psihično močno izčrpa."

Da je dobil novo priložnost za življenje, je James izjemno hvaležen. V zahvalo zdravnikom, sestram in darovalcem je leta 1995 ustanovil inštitut Jamesa Redforda za ozaveščanje o presaditvah (James Redford Institute for Transplant Awareness), nepridobitno organizacijo, ki javnost izobražuje o darovanju organov in tkiv.

Danes James hodi na redne preglede vsakih šest tednov, dvakrat dnevno pa jemlje protivnetna zdravila. Bolezen ga večinoma ne ovira pri vsakdanjem življenju. Vendar pri Redfordovih nesreča ne počiva. James, danes oče dveh otrok, namreč tako kot njegov oče nemočno opazuje svojega otroka, kako trpi. Pred 12 leti so njegovemu sinu Dylanu namreč diagnosticirali hudo obliko disleksije, zaradi katere je bil pri osmih letih funkcionalno nepismen. "Pisanje in branje je vadil cele noči, do jutra pa je že vse pozabil. Bilo je zelo stresno, še posebej zanj, ko so mu zdravniki postavili diagnozo, pa sva bila z ženo močno zmedena. Nobeden od naju namreč ni vedel veliko o disleksiji," pravi James in dodaja, da bi se s sinovo motnjo veliko lažje spopadla, če bi o njej vedela toliko, kolikor vesta sedaj, in bi mu znala pomagati okrepiti samozavest.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na