Vsako leto zaradi kajenja v državi umre skoraj 3600 ljudi ali deset vsak dan. Kadi vsak četrti Slovenec, star 15 do 64 let, več moških kot žensk. Med 15-letniki je že poskusil kaditi vsak drugi, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak peti, pri čemer med dekleti in fanti ni razlik.

Svetovni dan brez tobaka zaznamujejo 31. maja. Tema letošnjega dneva je bila Dvignimo davke na tobak. Prav zviševanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov je po mnenju NIJZ najučinkovitejši del celovitih programov nadzora nad tobakom in glede na stroške najbolj učinkovit ukrep.

Po anketi iz let 2011/2012 v Sloveniji kadi več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev je najnižji med najvišje izobraženimi in znaša okoli 15 odstotkov. Nekaj manj kot 80 odstotkov kadilcev kadi redno, to je vsak dan. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev.

Slovenski kadilci umirajo v povprečju 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo v slabem zdravju. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let. Glede kajenja je Slovenija je Slovenija v povprečju držav članic EU.

Med 34 evropskimi državami se glede na uveljavljene ukrepe nadzora nad tobakom Slovenija uvršča šele na 20. mesto, torej je pred nami, kot poudarjajo na NIJZ, še veliko izzivov in priložnosti. V Sloveniji so cene tobačnih izdelkov med nižjimi, cenovna dostopnost pa med višjimi v EU.

Kadilcem so na voljo brezplačni programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstvenih domovih po vsej državi, kot tudi brezplačni svetovalni telefon na številki 080 2777. Telefon financira ministrstvo za zdravje, programe, za katere je potrebna napotnica zdravnika, pa zavod za zdravstveno zavarovanje.

Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je začela veljati 5. avgusta 2007, je uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju.

Protitobačna novela je tudi dvignila starostno omejitev za nakup tobačnih izdelkov na 18 let. Od uveljavitve novele pa so embalaže tobačnih izdelkov opremljene z različnimi opozorili o škodljivosti kajenja ter s telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja.