Pred najnovejšim odkritjem je za najstarejši človeški DNK veljal med 70.000 in 80.000 let star dedni material pripadnice denisovcev - vrste človečnjakov, katerih ostanke so odkrili v sibirski jami Denisovo.

"Nepričakovani rezultati kažejo, da so imeli neandertalci in homo sapiensi kompleksno evolucijo. Upam, da bodo nove raziskave uspele pojasniti genetsko povezavo med človečnjaki iz Sime de los Huesos, neandertalci in denisovci," je v izjavi zapisal eden od avtorjev raziskave in direktor centra za evolucijske raziskave iz Madrida Juan-Luis Arsuaga.

Znanstveniki tako nameravajo najstarejši DNK primerjati z dednim materialom neandertalcev, denisovcev, homo sapiensov in ostalih primatov. Britanski paleoantropolog Chris Stringer sicer meni, da najstarejši DNK pripada bodisi pradavni vrsti, znani kot homo heidelbergensis, bodisi zgodnjim neandertalcem, piše britanski BBC.

Najnovejši uspeh na področju genetike je sicer omogočil velik tehnološki napredek. "Pred leti so genetiki govorili, da ne bo mogoče odkriti DNK, starejšega od 60.000 let," je dejal soavtor raziskave Jise Bermudez de Castro. "Seveda to ni bilo res. Tehnike so zelo napredovale," je še dodal.

Jama, v kateri so odkrili ostanke kosti, leži 30 metrov pod zemljo in velja za največje najdišče fosilnih ostankov prednika človeka iz obdobja srednjega pleistocena, starih med 500.000 in 120.000 let, navaja Hina.