Da se je ravno tableta proti debelosti izkazala tudi za učinkovito sredstvo proti smrčanju, sploh ni presenetljivo, razlaga specialist za motnje spanja, profesor Jim Horne, kajti smrčanje je pogosto ravno pri osebah, ki so nekoliko predebele. ''Približno 50 odstotkov debelih ljudi ima med spanjem težave z nočno apnejo,'' razloži profesor Horne. A če je smrčanje res simptom nočne apneje, je oseba ponoči v nevarnost, kajti apneja pomeni, da človek med smrčanjem večkrat za kratek čas preneha dihati. Čeprav se med spanjem tega ne zaveda, pa smrčač težave opazi zjutraj – je neprespan in utrujen, pogosto se zbuja z glavoboli in nekoliko zmeden, čez dan je zaspan in pogosto zaspi.

Kaj povzroči smrčanje?

''Smrčanje je pogosto v splošni populaciji. Pojavlja se že pri otrocih – kar 10 odstotkov otrok smrči,'' pojasnjuje doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo. ''Med odraslimi pa smrči približno 20 odstotkov žensk in 40 odstotkov moških.''

Smrčanje nastane, kadar mehko tkivo v zadnjem delu žrela zapre dihalne poti. ''Smrčanje je najpogosteje povezano z velikim obsegom vratu. Maščobno tkivo v vratu, ki ni prisotno ne navzven, ampak tudi navznoter, med spanjem vibrira in to vibracijo ponoči slišimo kot smrčanje,'' še pove doc. dr. Dolenc Grošelj. Drugi vzroki smrčanja pa so še:

– deformacije nosnega pretina ali nosnih polipov;

– velike nosne kosti in nosnice;

– povečani mandlji;

– zdrs jezika nazaj in posledična zapora zračnih poti;

– veliko in plapolajoče mehko nebo in jeziček;

– nabiranje sluzi v dihalnih poteh.

Poleg tega k smrčanju pripomorejo tudi nekateri drugi dejavniki, kot so debelost, pitje alkohola (posebej žganih pijač), kajenje, jemanje nekaterih zdravil, alergije na pršice, prah ali kakšne druge alergijske reakcije, spanje na hrbtu … Na te dejavnike lahko v veliki meri vplivamo sami in tako skušamo zmanjšati ali celo povsem odpraviti smrčanje. Poskrbimo za redno telovadbo, izogibajmo se alkoholu in kajenju ter zdravilom, zaradi katerih smrčimo. Pri naravnem odpravljanju smrčanja v veliki meri pripomore tudi hujšanje, saj lahko z normalizacijo telesne teže celo popolnoma odpravimo smrčanje.

Kdaj k zdravniku?

Kadar pa te metode niso učinkovite in če niste povsem prepričani, kaj pri vas povzroča smrčanje, je prav, da obiščete zdravnika, ki bo skušal s temeljitim pregledom ugotoviti, kakšno je stanje žrela, predvsem mehkega neba. Če bo ugotovil, da je vaše smrčanje povezano z nočno apnejo, bodo potrebne nadaljne preiskave, ki jih bodo strokovnjaki za motnje naredili, medtem ko boste spali.

Kirurški poseg

Le v skrajnem primeru, ko nobena druga metoda zdravljenja ne bo učinkovita, se bo strokovnjak odločil za enega od razpoložljivih kirurških posegov. ''Najprej paciente vedno posnamemo – ali v laboratoriju ali doma – da se res objektivno prepričamo, za kako hudo motnjo gre in da ne bomo pacienta poslali na operacijo in mu v bistvu naredili še več slabega,'' razloži doc. dr. Leja Dolenc Grošelj.

Pri tako imenovani uvulopalatoplastiki z različnimi instrumenti kirurg preoblikuje in skrajša mehko nebo in s tem odpravi ožino v grlu. Poseg traja od 20 do 30 minut, je neboleč in v 84 odstotkih odpravi neprijetno težavo. S prenehanjem smrčanja postane dihanje bistveno lažje in povrne se miren spanec. Druga možnost pa je somnoplastika – poseg, pri katerem mehko nebo samo zatrdijo. V ta namen se v mehko nebo vbrizga sredstvo, ki povzroča brazgotinjenje. Po potrebi se odstrani tudi jeziček mehkega neba. Otrdelo mehko nebo ne more plapolati in povzročati smrčanja. V primerjavi z uvulopalatoplastiko je somnoplastiko treba večkrat ponoviti, saj je učinek krajši. Celjenje traja, kot pri vsakem kirurškem posegu, teden dni. V tem času lahko uživate samo mehko, prekuhano in čimbolj tekočo hrano ter zdravila proti bolečinam.