Miza se je šibila pod težo nezdrave hrane: ocvrt piščanec, pečen fižol in izjemno velika porcija testenin s sirom. Za nekatere ljudi sta alkohol in tobak nezdravi pregrehi. Ben Boukari mlajši je bil po drugi strani zasvojen s hrano. »Hrana je bila moja najboljša prijateljica in uteha ob koncu dolgega dneva v službi,« se danes spominja Američan. Tistega popoldneva, ko je kot običajno obedoval ekstra veliko porcijo kosila v pisarni svojega starejšega brata Bryana, ga je ta nepremično gledal in se odločil, da ga enkrat za vselej spametuje.
Nekaj mesecev pred usodnim obedovanjem z bratom je Ben s 26 leti postal doslej najmlajši uradno izvoljeni član komisije mesta Alachua na Floridi. Svoje novo delo je vzel še kako resno in obljubil, da bo delal za dobro skupnosti, v katero je bil izvoljen. A v to so številni dvomili. No, vsaj tisti, ki so vedeli, da je že velikokrat obljubil da bo shujšal, pa tega nekako ni in ni mogel izpolniti. Njegov brat se tako upravičeno bal, da bodo politično delovanje in dosežki mlajšega brata omejeni zaradi njegove debelosti. »Kako lahko skrbiš za dobrobit ljudi, če ne moreš in ne znaš poskrbeti niti zase?« ga je tistega dne med obedovanjem okaral Bryan. Njegove besede so Bena spodbudile k razmišljanju o tem, kako njegovo preobilno pojavo dojemajo drugi.
Bil je september 2010. Pri 190 centimetrih višine je Ben tehtal kar neverjetnih 172 kilogramov. Njegov obseg pasu je meril 132 centimetrov in majica velikosti 3XL mu je bila že skoraj malo pretesna. Uspešen podjetnik se je od nekdaj spopadal s prekomerno telesno težo, zaradi katere so ga prijatelji klicali 'Veliki Ben' ('Big Ben'). Vzdevek se ga je sicer držal že vse od osnovne šole. »Večkrat sem sam pri sebi dejal, da si bom ta konec tedna privoščil zadnjo pojedino, v ponedeljek pa bom dokončno povsem spremenil svoj življenjski slog. Žal je vedno ostalo le pri besedah. Nihče si ne želi imeti preveč kilogramov,« danes pravi Ben. »Nisem hotel, da me javnost vidi takega ... Bratove besede so zato povsem spremenile moje življenje.«
Bratove besede so delovale
Ben se je odločil, da bo tokrat držal obljubo in naslednji dan se je začela njegova pot v bolj zdravo prihodnost. Najprej je drastično spremenil svoje prehranjevalne navade in začel posegati po živilih z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov ter si začel odmerjati manjše porcije hrane. Povsem se je odrekel sladkorju in v veliki meri tudi ogljikovim hidratom. Njegov jedilnik sta tako sestavljala predvsem zelenjava in meso. Ponavadi si je za zajtrk privoščil kuhano jajce, za kosilo piščančji file na žaru ter veliko solato, za večerjo pa pečen zrezek in dušeno zelenjavo. Poleg tega se je Ben odločil, da se nekaj časa ne bo tehtal. Zavedal se je namreč, da bo njegovo izgubljanje kilogramov dolgotrajno, zato ni želel, da bi ga številke na tehtnici odvrnile od uresničitve zadanega načrta.
»Najtežji so bili prvi trije meseci. Ves čas sem se moral namreč prepričevati, da mi bo uspelo, da bo dieta delovala,« danes pripoveduje Ben To prepričanje mu je pomagalo, da je premaknil, zidove, za katerimi je bil ujet toliko let. V preteklosti je vedel, da je potrebno pri dieti vztrajati. Čeprav je veljal za izredno sladkosnedega moškega, pravi, da pri dieti ni nikoli goljufal – tudi ob svojem rojstnem dnevu si tako ni privoščil niti grižljaja torte. »Nekateri prijatelji so mi dejali, da si zaslužim dan za goljufanje. Vedel sem, da si ga ne smem privoščiti, saj bom potem ponovno padel v kremplje starih nezdravih razvad in nikoli ne bom dosegel zadanega cilja.«
Toda ko je čez nekaj mesecev Ben ponovno stopil na tehtnico, se je kazalec ustavil le nekaj kilogramov nižje kot junija 2011. To je bil znak, da je potrebno nekaj spremeniti. Ko ga je prijatelj oktrobra 2011 povabil, da se skupaj vpišeta v fitnes, se je Ben odločil, da sprejme povabilo in v svojo dnevno rutino vključi telesno aktivnost. Vedel je, da ne bo obupal, če bo ob sebi imel nekoga, ki ga bo spodbujal in si ne bo privoščil, da bi ga pustil na cedilu in bi moral na vadbo hoditi sam. »Ko sem nekaj obljubil, sem obljubo tudi držal. Ko sem mu torej dejal, da bom z njim hodil na fitnes, sem se zavezal, da bom res začel telovaditi.« Ben je res držal svojo obljubo in se je štirikrat na teden s prijateljem potil v fitnesu. Vključitev telesne aktivnosti v program hujšanja je bila na začetku precej brutalna. Spominja se, da mu na začetku ni uspelo narediti niti ene same sklece ali počepa.
Da bi ostal motiviran, je Ben vse opazke prijateljev, družine in kolegov v službi na račun njegove odločitve pretvoril v gorivo – gorivo, ki mu je pomagalo premagovati naporne treninge, brzdati svoje želje in držati obljubo, ki si jo je zadal ter shujšati – za svoje dobro. »Vsak dan od leta 2011 naprej se je vedno našel kdo, ki se je obregnil ob moje izgubljanje kilogramov. Ti ljudje tega takrat sicer morda niso vedeli, a ravno oni so bili tista pozitivna spodbuda, ki mi je dala še večjega zagona na poti do cilja,« danes pravi Ben. Njegova vztrajnost in prizadevnost sta se izplačala že po enem mesecu redne telesne vadbe. Novembra let a 2011 je Ben naredil svojo prvo serijo sklec.
»Moje telo se je spreminjalo, kilogrami so puhteli.«
Zaljubil se je v svoj nov režim vadbe in do maja 2012 izgubil dodatnih 24 kilogramov. Poleg tega je izgubil 35 centimetrov v pasu in podaril svoje 3XL majice ter tako naredil prostor za novo številko: L. Da bi zadostil svojo potrebno po sladkem, je Ben postal mojster iskanja alternativ, ki so mu pomagale, da ne bi ogrozil svojega napredka in končnega uspeha. Bonbon brez sladkorja, nizkokalorična sladica ali dietna pijača z mehurčki - to je bilo dovolj, da je delovalo. Da bi se znebil želje po dobrotah, je še povečal telesno aktivnost in svoje obroke zmanjšal na minimum.
Mestni komisar je danes ponosen na svojo novo podobo. Priznava, da mu je hujšanje odprlo oči in da sedaj ve, da mora bolj skrbeti zase, za svoje zdravje, za svoje dobro počutje. Trenutno tehta okrog 110 kilogramov (kilogrami nihajo med 5 do 10 kilogrami). Pravi, da bi rad izgubil vsaj še 15 kilogramov. Potem se želi posvetiti vzdrževanju teže, za katerega ve, da bo trajal vse življenje. »Zelo smo ponosni na Bena, da se je končno posvetil sebi, svojemu zdravju in da je končno držal obljubo, ki si jo je tolikokrat dal,« danes pravi Benov starejši brat Bryan, ki je 'kriv' za ta preobrat. »Še vedno je 'veliki Ben', a sedaj je velik v drugačnem smislu – postal je velika osebnost.«
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV