“Preprosto se ni zavedala svoje lepote,“ pove njena mama. “Mislim, da so bile za to krive besede urednika ene izmed revij, ki ji je namignil, da bi morda morala izgubiti kakšen kilogramček. Takrat se je njena samozavest preprosto razblinila.“ Na potovanju je Bathaney pri šestnajstih zaradi bolezni res nekoliko shujšala, kar ji je dalo zagon, da izgubi še nekaj teže. Vendar pa ji je hujšanje ušlo iz nadzora in kot bi mignil, se je ujela v začaran krog anoreksije in bulimije.

“Če je šla z nami na kosilo, je pojedla morda le košček kruha, pa še tega je izbruhala,“ povedo prijatelji in sošolci. Doma je jedla le, če je bilo nujno in se ni mogla izgovoriti, da je že jedla, za vsa opozorila in nasvete je bila gluha. “Dolgo nismo opazili, da bi bilo kar koli narobe. Znala je odlično skrivati svojo bolezen. Ko je začela hujšati, smo bili sicer skeptični, a smo jo podprli v veri, da bo potem srečnejša in se bolje počutila v svoji koži,“ se spominja oče. A Bethaney s sabo ni bila zadovoljna niti takrat, ko je njena teža padla na pičlih 38 kilogramov in je s tem močno ogrozila svoje zdravje. Ker je bilo njeno telo prešibko in je bila popolnoma brez energije, se je morala začasno odpovedati celo svoji največji ljubezni, delu modela. Tako starša kot zdravniki so ji na vse pretege poskušali pomagati, da premaga zahrbtno bolezen in uresniči svoje sanje, toda zaman. Ko je že kazalo, da gre Bethaney na bolje, saj je ponovno začela jesti, se je 18. aprila letos na domu starih staršev njeno srce za vedno ustavilo. Njena smrt je močno prizadela tako družino kot tudi prijatelje in sošolce, ki so jo oboževali. Starša sta zgodbo svoje hčerke kljub neznosni bolečini delila z mediji, saj želita na ta način ozavestiti mlada dekleta, ki se vse pogosteje spopadajo z motnjami hranjenja, kaj lahko sledi.

Motnje hranjenja sodijo med duševne bolezni. Vzroki za njihov nastanek so različne čustvene stiske, čeprav se njihove posledice kažejo s telesnimi znaki. Pojavijo se predvsem pri mladostnikih in ogrožajo tako telesno zdravstveno stanje kot tudi njihov psihosocialni razvoj. Zdravljenje motenj hranjenja je dolg in naporen proces, ki traja povprečno od štiri do šest let. Kljub medicinskim dosežkom, brez katerih ne bi bilo ozdravitve, je zelo pomemben zaupanja vreden odnos med pacientom in terapevtom, idealno pa je, če je takšen odnos vzpostavljen tudi v družini, saj pomembno preprečuje nastanek tovrstnih motenj. Strokovnjaki starše opozarjajo, naj bodo pozorni na vse mogoče znake, ki bi bilo lahko posledica motenj hranjenja, saj je prepozno ukrepanje lahko usodno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na