Ameriški zdravniki so ugotovili, da so starejše osebe, ki redno obiskujejo cerkev, bolj zdrave od ljudi, ki se božjemu hramu izogibajo. Strokovnjaki so v svojo študijo, ki je trajala več let, vključili 1200 oseb, starih med 70 in 79 let, ter ugotovili, da obstaja razlika med ljudmi, ki so vsako nedeljo pri maši, in tistimi, ki v cerkev ne hodijo. Verniki so imeli bolj zdrava pljuča in imunski sistem, še dodajajo raziskovalci.

Vitalna kapaciteta pljuč se z leti manjša. "Kapaciteta pljuč oseb, ki so se redno udeleževale obredov v cerkvi, se ni zmanjšala v tolikšni meri kot kapaciteta ateistov. V povprečju se je pri vernicah zmanjšala za 3,3 litra na minuto, pri vernikih pa za 3,7 litra, kar je za polovico manj kot pri ostalih 'poskusnih zajčkih'," je povedala epidemiologinja Joanna Maselko, ki je raziskavo vodila.

Maselkova je še dodala, da razlike sicer niso velike, jih bodo pa osebe čez čas opazile in začutile. "Verske aktivnosti očitno postajajo pomemben zdravstveni faktor. Povezavo med vero in zdravjem moramo še potrditi. Številke pa so spodbudne," je dodala zdravnica.

Ali molitve res pomagajo?

V preteklosti je že več študij trdilo, da vera pozitivno vpliva na zdravje in dolgo življenje. Ena od njih je raziskava, ki jo je izvedel kirurg Daniel Hall, ki je mimogrede tudi župnik. Ta je že aprila letos zapisal, da obiski cerkve lahko podaljšajo življenje. "Tudi do tri leta boste živeli dlje," trdi Hall. Na kaj se je upirala njegova raziskava, ni znano. Bolj znanstvena je vsekakor raziskava ameriške univerze Duke. Tam so namreč ugotovili, da je imunski sistem vernikov veliko boljši od imunskega sistema nevernikov. Zakaj? Ker je delež vernikov med kadilci zelo majhen.

Teologi pa pravijo, da na zdravje pozitivno vpliva družba in ne religija. To je dokazala teologija Diane Yeager, ki je analizirala povezavo med zdravjem prebivalcev Tajvana in vero. Teologinja je pregledala več vidikov, ki bi lahko vplivali na zdravje, med drugim tudi socialne stike ljudi. Yeagerjeva je prišla do zaključka, da ljudje, ki imajo redne stike z drugimi, živijo dlje od oseb, ki se zapirajo v samoto. "Moja študija je pokazala, da ljudje, ki verske obrede opravljajo med svojimi štirimi stenami, ne živijo tako dolgo kot tisti, ki obiskujejo cerkev." Richard Sloan, ki preučuje vedenje ljudi, je do trditev Maselkove zelo skeptičen, saj je zelo težko definirati, kaj ljudem pomeni obisk maše. "Nekateri v cerkev hodijo iz navade, drugi so globoko verni, enim je ob nedeljah dolgčas, drugi pa si želijo le družbe," je razložil Sloan.

Sicer pa je do zelo zanimivega zaključka prišel nemški epidemiolog Stephan Weber. Ta je ugotovil, da je zrak v cerkvi za starejše osebe zelo nevaren. "V zraku je bilo kar 220 mikrogramov prahu od sveč in kadila. Za starejše je obisk cerkve lahko smrtonosen," je razložil Weber.