Kaj je sploh krvna skupina?

Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk. Pri človeku danes poznamo mnoge antigene, ki jih imenujemo krvni faktorji.

Kako se krvna skupina določi?

Krvni faktorji se dedujejo in določajo lastnosti krvi posameznika. Po podobnosti so me seboj združeni v sisteme krvnih skupin. Najbolj znana sistema krvnih skupin sta ABO in REZUS FAKTOR. V sistemu ABO so krvne skupine A, B, AB in 0 z aglutinogenoma (antigeni) A in B ter aglutininoma (protitelesa) anti-A in anti-B. Te 4 krvne skupine in njihove podskupine razlikujemo po vsebnosti in lastnostih aglutinogenov in aglutininov: skupina A vsebuje A in anti-b, skupina B vsebuje B in anti-A, skupina AB vsebuje samo A in B in je brez aglutinina, skupina 0 pa nima aglutinogena, ima pa anti-A in anti-B.

Koliko krvnih skupin poznamo?

Poznamo osem krvnih skupin. Pogostost krvnih skupin pa se med sabo razlikuje. Krvno skupino A+ ima kar 34% svetovnega prebivalstva, krvno skupino AB- pa le 1%.

Ali lahko krvno skupino 0- prejme vsak?

Ker osebe s krvno skupino 0- ne posedujejo nobenih antigenov (ne A, ne B in ne Rhesus D) na eritrocitih, veljajo za univerzalne krvodajalce, saj lahko njihovo kri prejmejo ljudje vseh krvnih skupin.

Kaj se zgodi, če ne prejmemo prave krvi?

Če dobi prejemnik krvi kri z antigeni, ki jih sicer njegove lastne celice ne posedujejo (npr. oseba s krvno skupino A, dobi kri krvne skupine B), jih njegov imunski sistem prepozna kot tujke in pride do imunske reakcije ter posledično do zlepljenja rdečih krvničk. Posledično lahko nastanejo strdki, pride do odpovedi ledvic in celo smrti.

Kakšne so posebnosti krvne skupine AB?

Krvna skupina AB naj bi obstajala komajda kakšnih tisoč let, imelo pa naj bi jo zgolj med 2 do 5 odstotkov prebivalstva. S tem bi jo lahko označili kot delo v nastajanju.

Osebe s to krvno skupino se lahko glede na okoliščine polastijo karakteristik katere koli druge krvne skupine. Zato jim rečemo tudi univerzalni prejemniki krvi.

Čeprav smo zdravstveno zelo napredni, znanstveniki še niso uspeli izdelati krvi podobne substance, zato obstaja človeška kri, ki jo pridela naše telo osnova transfuzije. V Sloveniji potrebujemo v povprečju 325 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. Se pa lahko pohvalimo, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni, to pomeni, da v celoti pokrivamo potrebne lastnega zdravstva po krvi.