Jure Grahek, ki zaključuje študij ekonomije, je veščine hitrega branja osvojil pred nekaj meseci. Pravi, da se je najprej skušal hitrega branja naučiti sam, a je kmalu uvidel, da potrebuje nekaj pomoči, zato se je odpravi na enotedensko delavnico. Potem je v naslednjih tednih in mesecih pridno vadil še sam doma in tako danes knjigo, ki ima 200 strani, prebere v 30 minutah. Hitro branje mu ne pride prav le pri študiju, temveč tudi v vsakdanjem življenju. ''Zelo prav mi pride tudi pri prebiranju novic na internetu, kjer je količina informacij zelo velika. Tako da računam, da si bom s to tehniko prihranil veliko časa,'' pove Jure. ''Na začetki, ko se lotiš tega branja, je razumevanja nekoliko manj, zdaj pa razumem vso zgodbo, si zapomnim vsa imena in tudi detajle. Zdaj mi branje postaja zanimivo in dejansko od neke zgodbe odnesem toliko kot prej s klasičnim branjem.''

Pri hitrem branju ne črkujemo vsake črke posebej, temveč vizualno prepoznavamo sprva posamezne besede, pozneje, ko smo že malo bolj vešči, pa tudi besedne zveze. ''Pri klasičnem branju nekako črkujemo črko po črko, pri hitrem branju pa črkovanje ni več potrebno, ampak prepoznavamo besede, ker smo vsako posamezno besedo že tolikokrat videli napisano,'' še pojasni Tanja.

A hitro branje ne pomeni, da zgodbe preletimo le površno, temveč jih predelamo tudi do najmanjših podrobnosti, le na precej hiter način. ''Velikokrat se pojavi vprašanje, ali lahko sploh uživamo v takšnem branju. Seveda lahko, saj sami odločate, kdaj in kje boste uporabljali tehniko hitrega branja. Poleg tega, ko enkrat obvladaš tehniko hitrega branja, se ti zgodbe dogajajo pred očmi, kajti imam tako močno doživljanje zgodb in to z vsemi podrobnostmi vred,'' zatrjuje Sonja Peklenik, direktorica strokovnih programov v izobraževalno-svetovalnem podjetju, ki organizira tečaje hitrega branja, in dodaja: ''Glavne prednosti hitrega branja so boljša koncentracija, boljše pomnjenje, večja zbranost in pa učinkovitost.''