Visokemu krvnemu tlaku z drugo besedo pravimo tudi arterijska hipertenzija. Ker je hipertenzija izjemno škodljiva za zdravje, saj predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilno, možgansko-žilno ter ledvično obolevnost, je krvni tlak potrebno znižati. Z uspešnim zdravljenjem hipertenzije tako lahko pomembno zmanjšamo tudi smrtnost zaradi teh bolezni.

Za arterijsko hipertenzijo, sodeč po epidemioloških raziskavah, v Sloveniji trpi približno 60 odstotkov odraslih. Z višanjem krvnega tlaka nad 110/70 mmHg se povečuje tako obolevnost za srčno-žilnimi, možgansko-žilnimi in ledvičnimi boleznimi, kakor tudi umrljivost. Se pa tveganje za vse te bolezni in smrtnost še bolj poveča pri osebah s krvnim tlakom nad 140/90 mmHg. V teh primerih je ukrepanje nujno. Ta meja pa velja za vsa starostna obdobja, tudi za tiste, ki so stari 80 ali več let, razlaga predsednica Sekcije za hipertenzijo na UKC LJ, as. mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med.

“Cilj zdravljenja je znižati krvni tlak na normalno vrednost in s tem zmanjšati tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, odpoved ledvic in druge bolezni,“ pravi in dodaja, da bo pri bolnikih, ki imajo še kakšne pridružene bolezni, zdravnik morda odločil, da je potrebno doseči še nižji krvni tlak Pomembno pa je tudi ugotoviti, kakšno je celotno tveganje in verjetnost, da bo posameznik s hipertenzijo v naslednjih desetih letih doživel možgansko kap, srčni infarkt ali kakšen drug zaplet. Zato je nujno poleg hipertenzije ugotoviti tudi morebitne druge dejavnike tveganja, kot so debelost, kajenje, telesna neaktivnost, povišan holesterol in sladkorna bolezen ter jih odpraviti.

S čim izmerimo krvni tlak?

Že več kot sto let je v uporabi metoda merjenja krvnega tlaka z živosrebrnimi merilniki. Vendar pa vse bolj v uporabo prihajajo elektronski merilniki krvnega tlaka. “Ti merijo krvni tlak na povsem nenevaren način, uporabljajo drugačen princip, vendar so tisti, ki so veljavni, povsem zanesljivi, rezultati meritev pa primerljivi s standardom,“ razlaga dr. Brguljan-Hitijeva.

Kaj pa lahko sami storite za znižanje krvnega tlaka?

Najpomembnejši je seveda zdrav način življenja. “Sem sodi tudi ustrezna prehrana z omejitvijo soli,“ opozarja dr. Brguljan-Hitijeva. V Sloveniji po podatkih Centra za preprečevanje kroničnih bolezni CINDI, Slovenci namreč zaužijemo do 13,5 gramov soli dnevno, za zdravo življenje pa zadostuje že od pet do šest gramov soli dnevno. Največ soli naj bi zaužili na vzhodu Slovenije, najmanj na zahodu, največ soli pa zaužijemo v kruhu in polpripravljeni prehrani.

Pri vseh teh ukrepih pa je po mnenju dr. Brguljan-Hitijeve potrebno spremeniti tudi način življenja. “Nekdo, ki je predebel in rad je, mora shujšati, hrana mora biti zdrava in manj kalorična, omejiti mora sol in s tem sprejeti morda drugačen okus hrane, prenehati mora kaditi, začeti mora z ustrezno telesno vadbo,“ pravi. Ker morajo te osebe pogosto spremeniti ravno tisto, kar jim je predstavljalo neko zadovoljstvo pa je to včasih izjemno težko. Vendar pa je, kot pravi, upoštevanje principov zdravega življenja v primerjavi z možnimi zapleti, do katerih lahko pripelje neupoštevanje nasvetov za zdrav življenjski slog, malenkost. Predebele osebe namreč neredko pestijo oteženo gibanje, okornost, hitra zadihanost, prekomerno znojenje, pogosto pa se srečujejo tudi s hujšimi težavami, kot so na primer angina pektoris, prehodne nevrološke motnje in morda celo možganska kap.

Če si želite torej dolgega in zdravega življenja, spremenite življenjski slog in nadzorujte svoj krvni pritisk. Začnite se gibati, uživati zdravo in uravnoteženo prehrano in ukinite škodljive navade kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.