Glavna vloga vitamina D, ki ga organizem dobiva s sončnimi žarki ali preko hrane, je ohranjanje kalcija v celicah in kosteh. Ta vitamin pa naj bi igral pomembno vlogo tudi pri preprečevanju raka, saj zmanjšuje razvoj krvnih žil, ki preskrbujejo s krvjo rakavo tkivo ter uravnava rast in umrljivost celic.

Raziskavo so opravili na 520 tisoč prostovoljcih iz desetih evropskih držav. Mazda Jenab, ki je vodil raziskavo, je podatke o prehrani in življenjskem stilu prostovoljcev zbiral na podlagi vprašalnikov, meril pa jim je tudi količino vitamina D v organizmu. Prostovoljce je nato razdelil na petine, med katerimi je zgornja petina vsebovala največ vitamina D, spodnja pa najmanj.

Ugotovitve raziskave

- Posamezniki v spodnji petini po vsebnosti vitamina D v organizmu so pogosteje obolevali za kolorektalnim rakom kot posamezniki v zgornji petini. Enak trend velja tudi pri obolevanju za rakom debelega črevesa.

- V primerjavi z osebami s srednjimi vrednostmi vitamina D, so osebe v najnižji petini še vedno v 32 odstotkih pogosteje obolevale za rakom.

- Večje količine vitamina D so povezali z manjšim tveganjem za obolevanjem za rakom debelega črevesa.

Znanstveniki pa opozarjajo, da so potrebne še dodatne raziskave, da bi lahko ugotovili, če obstajajo možni neželeni učinki jemanja vitamina D kot dodatka k prehrani. Raziskati pa morajo tudi, ali je bolj učinkovito uživanje vitamina D v obliki tablet ali z uravnavanjem prehrane in rednim izpostavljanjem sončnim žarkom.

Vitamin D (kalciferol) je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, tj. napako pri razvoju kosti. Vitamin D pridobimo v kvasu, ribjem olju, jajčnem rumenjaku, mleku, nastaja pa tudi v koži pri izpostavljenosti sončnim žarkom.