Kako ugotoviti, da gre za možgansko kap?

Zdravniki pravijo, da lahko vsak prepozna kap na dokaj preprost način. Prizadeto osebo prosite, naj se vam nasmehne, naj pove preprost stavek (Danes je lep sončen dan.) in naj dvigne obe roki. Če ima oseba pri kateri koli od teh nalog težave, takoj pokličite reševalce in jim opišite simptome.

Zanesljiv pokazatelj možganske kapi je tudi jezik. Osebo, za katero sumite, da ima znake možganske kapi, prosite, naj pokaže jezik. Če je jezik zvit, skrivljen, če ga "vleče" na eno ali drugo stran, je to zanesljiv znak kapi.

Kakšni so še simptomi možganske kapi?

Pri večini se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje je prizadeto. Med najpogostejše simptome prištevamo: šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, otrplost ene strani telesa, tresavico, nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov, enostranske motnje vida, nerazločen govor, oteženo razumevanje in težave z izražanjem, bruhanje, omotico in motnje ravnotežja. Pri hujših oblikah možganske kapi bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne v komo in umre.

Kaj jo povzroča?

V približno polovici primerov povzroči možgansko kap krvni strdek. Možganska embolija nastane, če se odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu (na primer v srcu ali velikih vratnih venah), in ga kri nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši. Možganska kap zaradi embolije nastane v približno tretjini primerov. Pri možganski krvavitvi žilna stena poči, kri pa se razlije v možganovino. To je vzrok kapi v približno petini primerov.

Jill Bolte Taylor: Kap spoznanja

Pri založbi Mladinska knjiga je letos izšla knjiga nevroznanstvenice Jill Bolte Taylor, ki  je stara 37 let doživela možgansko kap. In prav kap ji je odprla vrata spoznanja v delovanje možganov. Zanimivo je, da njena izkušnja potrjuje domneve o različnem delovanju leve in desne možganske poloble, kar modreci govorijo že tisočletja.

„V štirih kratkih urah (po kapi) sem skozi oči radovedne raziskovalke možganov opazovala, kako je moj um popolnoma opešal v svoji zmožnosti obdelovanja informacij. Proti koncu dopoldneva nisem mogla več ne hoditi, ne govoriti, ne brati ali pisati, ali se spomniti česar koli iz svojega življenja,“ razlaga Jill Bolte Taylor.

Kljub hudim težavam je Jill Bolte Taylor po osmih letih popolnoma okrevala in dokazala, kaj vse se da doseči z voljo, znanjem in ljubeznijo. Njen navdihujoči govor v sklopu predavanj organizacije TED (Ideje, ki jih je vredno širiti) je navdušil številne ljudi po vsem svetu, tako kot njena knjiga Kap spoznanja.

Vaše mnenje in izkušnje lahko izrazite tudi na FORUMU.