Drugi četrtek v marcu je vsako leto namenjen svetovnemu dnevu ledvic. Letošnje leto tako ta dan praznujemo 10. marca, namenjen pa je predvsem povezavi med kronično ledvično boleznijo in boleznimi srca in ožilja.

Ima jo vsaka 10. odrasla oseba!

Kronična ledvična bolezen je izjemno pogosta, saj jo ima v Sloveniji vsaka 10. odrasla oseba. Bolezen ne boli, dolgo ne kaže nobenih simptomov in poteka tiho, do tiste faze, ko že nastopi odpoved ledvic in oseba potrebuje zdravljenje z dializo ali transplantacijo. ''Res pa je, da večina kroničnih ledvičnih bolnikov pred tem, ko bi potrebovali dializo ali presaditev, umre zaradi srčno-žilnih bolezni. Te so namreč pri teh bolnikih kar deset- do dvajsetkrat pogostejše kot pri drugih ljudeh,'' pojasnjuje doc. dr. Jelka Lindič s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Tveganje za srčno-žilne bolezni se namreč povečuje sočasno s slabšanjem ledvičnega delovanja.

Simptomi ledvičnih bolezni so, kot pravi Lindičeva, zelo redki in bolnik težko ugotovi, da je z njim nekaj narobe. ''Alarm je, če nekdo opazi rjavo vodo, ki pomeni, da je v urinu prisotna kri in zahteva pregled pri zdravniku. Simptom je lahko otekanje, vendar lahko otekamo zaradi različnih bolezni, tri četrtine ljudi z ledvično boleznijo pa ima zvišan krvni tlak, ki ga je pa tudi treba meriti, saj se ga drugače ne čuti in ljudje niti ne vedo, da ga imajo.''

Kdo bo najverjetneje zbolel?

Kronična ledvična bolezen ni prisotna pri vsakem človeku. Po besedah prof. dr. Radoslava Kvedra, s kliničnega oddelka za nefrologijo v UKC v Ljubljani, so večjemu tveganju izpostavljeni:

- bolniki s povišanim krvnim tlakom;
- sladkorni bolniki, še posebej tisti s sladkorno boleznijo tipa 2;
-  osebe, starejše od 60 let;
-  srčno-žilni bolniki;
-  prekomerno debeli ljudje;
-  kadilci, pri katerih se zaradi kajenja pojavlja prekomerno izločanje beljakovin v seču;
-  bolniki s primarnimi ledvičnimi boleznimi;
-  ljudje iz nižjega socialno-ekonomskega razreda;
-  ljudje z nižjo izobrazbo;
-  osebe, pri katerih je v družini že kdo imel težave z ledvicami;
-  v manjšem obsegu ljudje, ki imajo zaporo v sečilih (težave s povečano prostato, ledvičnimi kamni …);
-  osebe, ki zlorabljajo določena zdravila.

Vendar pa vse to še ne pomeni, da bo bolezen pri teh ljudeh napredovala. Za napredovanje so namreč, kot dodaja dr. Kveder, potrebni drugi dejavniki, med katerimi na nekatere lahko vplivamo, na nekatere pa ne. Med dejavnike, na katere ne moremo vplivati, tako spadajo:

- Starost: Pogosteje zbolevajo starejši od 60 let, še posebej tisti, ki imajo prikrito srčno-žilno bolezen, na primer arteriosklerozo.
- Spol: Več kroničnih ledvičnih bolnikov je moških.
- Genetika: Bolj dovzetni so tisti, ki imajo v rodbini nekoga, ki je že imel kronično ledvično bolezen ali je bil kdo od njegovih krvnih sorodnikov na dializi.
- Rasa: Kronična ledvična bolezen je pogostejša pri temnopoltih ljudeh.
- Število ledvičnih telesc: Tisti, ki se rodijo z manjšim številom ledvičnih telesc, na primer tisti, ki se rodijo z manjšo porodno težo, so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj kronične ledvične bolezni.

Poznamo pa tudi dejavnike, na katere lahko še kako vplivamo in ti so:

- povišan krvni tlak, ki ga je mogoče zdraviti z ustreznimi zdravili in spremembo življenjskega stila;
- nenormalno izločanje beljakovin, kar lahko zmanjšujemo z zdravili;
- povišane maščobe v krvi;
- prevelika telesna masa;
- kajenje;
- nezdrav način življenja.

Kronično ledvično bolezen lahko preprečimo!

Vse to so dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek ali pa napredovanje kronične ledvične bolezni. ''Krvni tlak je zelo pomemben dejavnik, ki pomembno vpliva na nastanek ali napredovanje kronične ledvične bolezni. Povišan krvni tlak je pogost vzrok ledvične odpovedi, in sicer približno 10 odstotkov ljudi, ki začnejo dializno zdravljenje, ima ledvično odpoved zaradi zvišanega krvnega tlaka,'' pojasnjuje doc. dr. Damjan Kovač, specialist internist na KO za nefrologijo na UKC Ljubljana, in dodaja, da v ta odstotek niso zajeti bolniki z drugimi boleznimi, pri katerih je visok krvni tlak zgolj pridružen in je prispeval k poslabšanju delovanja ledvic.

Poudarja, da lahko bolniki pri urejanju krvnega tlaka veliko postorijo tudi sami, z zdravim načinom življenja. ''Eden od teh načinov je omejitev soli v prehrani. Povprečen človek na dan namreč zaužije 10 gramov soli, priporočena vrednost pa je od pet do šest gramov dnevno. Samo na ta način bi lahko zmanjšali krvni tlak pri 25 do 30 odstotkov ljudeh, hkrati pa bi tako lahko preprečili tudi številne srčno-žilne zaplete.'' Pomembna je tudi primerna telesna teža, še posebej pri tistih, pri katerih indeks telesne mase presega vrednost 30. ''Debelost namreč vpliva na pojav ali poslabšanje kronične ledvične bolezni, saj debeli ljudje dvakrat do trikrat pogosteje zbolevajo za to boleznijo, poleg tega pa debelost povzroča tudi povišan krvni tlak,'' pravi. Na hitrost napredovanja in samo pojavljanje bolezni pa pomembno vpliva tudi kajenje, ne le aktivno, temveč tudi pasivno. ''Pomembne so še krvne maščobe, dobra urejenost krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih, in beljakovine v urinu in na vse to lahko posameznik do določene mere vpliva sam,'' razlaga. ''Celo na količino izločanja beljakovin v urinu, ki niso zgolj znak kronične ledvične bolezni, ampak tudi dejavnik, ki prispeva k pospešenemu slabšanju delovanja ledvic, je mogoče vplivati z uravnavanjem krvnega tlaka, idealno telesno težo in z zmanjšanjem vnosa beljakovin v telo.'' Zaužili naj bi od 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže pri že bolnem bolniku, pa do grama beljakovin na kilogram telesne teže pri zdravem človeku. Na izločanje beljakovin v urinu pa je mogoče vplivati tudi s pomočjo ustreznih zdravil.

Kardiovaskularne bolezni najpogostejši vzrok smrti!

Arteriosklerozo povzročajo hipertenzija, sladkorna bolezen, povečano izločanje beljakovin v seču, debelost, zmanjšana fizična aktivnost, genetska predispozicija in socialni status. Gre za podobne, če ne iste dejavnike tveganja, kakor pri kronični ledvični bolezni, pri obeh boleznih pa so isti tudi načini farmakološkega zdravljenja.Bolniki na dializi pogosto umirajo zaradi kardiovaskularnih bolezni in zapletov, poudarja prof. dr. Mišo Šabovič iz KO za žilne bolezni. ''Arterioskleroza in njeni zapleti, torej srčni infarkt in kap, so poleg tega najpogostejši vzroki smrtnosti slovenske populacije. Zato je vsakršen ukrep v smislu zmanjševanja pojavnosti srčno-žilnih bolezni več kot dobrodošel.'' Ker srčno-žilne bolezni predstavljajo veliko nevarnost za osebe s kronično ledvično boleznijo in na splošno za slovensko prebivalstvo, bi bilo treba spremeniti življenjski slog in skrbeti za zdravo življenje, s katerim bomo preprečili razvoj srčno-žilnih bolezni in posledično tudi kronične ledvične bolezni.

Kdaj in kdo naj gre na pregled?

''Vse bolezni, ki povzročajo kronično ledvično bolezen, angina pektoris, srčno popuščanje, hipertenzija, so tudi bolezni, zaradi katerih ljudje najpogosteje obiščejo zdravnika. Vsi ti bolniki naj bi enkrat letno opravili presejalne preiskave za odkrivanje beljakovin v seču,'' razlaga dr. Lindičeva. Edina skupina, ki je ogrožena in ni zajeta v preiskave, so starejši od 60 let, ki imajo občutek, da so zdravi in se tudi počutijo zdrave ter zato ne obiščejo zdravnika. ''Vedeti pa je treba, da ni vsak bolnik z ledvično boleznijo potreben specialistične obravnave, ker je zdravljenje teh pogostih bolezni izvedljivo že v primarnem zdravstvu – zdravljenje krvnega tlaka, sladkorne bolezni … Prave ledvične bolezni, ki pripeljejo do kronične ledvične bolezni, so izjemno redke.'' Napaka pa je, kot priznava, da se bolnikom premalokrat pregleda urin. Gre namreč za preiskavo, ki ni draga, stane približno toliko kot kapučino, je neboleča in lahko dostopna ter je ključna pri odkrivanju tako ledvičnih kakor tudi srčno-žilnih bolezni.

Po besedah dr. Lindičeve testiranje vseh ljudi ni smiselno, saj ni dokazano, da bi zmanjševalo pojavnost ali izboljšalo zdravljenje. Za manjšo pojavnost in obolevnost je najboljša preventiva. Najbolj problematična skupina bolnikov namreč ni tista, ki že prejema dializo ali pa čaka na transplantacijo, temveč obsežnejša skupina bolnikov, ki zaradi nezdravega načina življenja razvije bolezni srca in ožilja in z njimi povezanimi zapleti kot sta kap in infarkt. O napredku, ki smo ga do sedaj dosegli na področju preventive in ozaveščanja ljudi, pa dr. Šabovič navaja: ''Pred 15 leti na dializi ni bilo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ker jih je večina umrla še pred tem zaradi bolezni srca in ožilja. S sodobnejšim zdravljenjem pa so začeli ti bolniki postajati prevladujoča skupina bolnikov na dializi.'' To pa pomeni, da je preventiva dobra in se bolnikom podaljšuje življenjska doba.