Dobro poučen bolnik se lažje sooča z boleznijo, saj ve, kaj lahko pričakuje in kaj lahko stori, da se bo počutil bolje. Ob svetovnem dnevu revmatikov je zato Društvo revmatikov Slovenije organiziralo srečanje, na katerem so s pomočjo strokovnjakov predstavili trenutno stanje na področju zdravljenja in opozorili na pravilno spoprijemanje z boleznijo ter predstavili povsem novo spletno stran www.revmatoidni-artritis.si, na kateri lahko tako bolniki kot tudi njihovi svojci ter naključni obiskovalci poiščejo uporabne informacije ter strokovne nasvete v zvezi z revmatoidnim artritisom.

V Sloveniji se zaradi revmatoidnega artritisa, ki je najpogostejša od mnogih oblik revmatskih obolenj, letno v bolnišnicah zdravi od 8 do 10 tisoč ljudi. Vsako leto na novo zboli približno 200 moških in od 300 do 400 žensk, vsi ti ljudje pa se zaradi vnetja sklepov dnevno srečujejo z bolečino in gibalnimi omejitvami. Statistike poleg tega kažejo, da ima po 75. letu starosti več kot 80 odstotkov ljudi obrabljen in degeneriran vsaj en sklep, prav zato pa je pomembno, da se o revmatičnih obolenjih in njihovih simptomih čim pogosteje govori.

Dalj časa otekli in boleči sklepi, oteženo gibanje sklepov, jutranja zatrdelost sklepov in močne bolečine ponoči, so lahko simptomi revmatičnega obolenja. Oboleli mora bolezenske znake odkriti čim hitreje in čim hitreje tudi začeti z zdravljenjem, saj v nasprotnem primeru bolezen lahko hitro napreduje in povzroči deformacijo sklepov ter na ta način oteži, omeji ali povsem prepreči gibanje. Hitro odkrivanje bolezni in pravočasna zdravniška pomoč pa sta tudi ključnega pomena za uspešno zdravljenje bolezni, saj je v primerih, ko pacienti začnejo z intenzivnim zdravljenjem že v zgodnji fazi, terapija učinkovita v kar 80 odstotkih.

Pri nas premalo revmatologov in daljše čakalne dobe

Po besedah prim. dr. Dušana Logarja, specialista revmatologije, je v Sloveniji preskrbljenost z revmatologi izjemno slaba, saj premoremo zgolj enega zdravnika za zdravljenje revmatizma na 82.000 prebivalcev, kar je za skoraj polovico manj kot v sosednjih državah. "Govora je sicer o ideji o popolnjevanju revmatologov, po kateri naj bi do leta 2014 število revmatologov povečali na 29, a jih imamo danes le 11 v kliničnem oddelku v Ljubljani, pet v Mariboru, sedem pa se jih z revmatologijo ukvarja samo polovični delovni čas." Kljub temu da pomanjkanje revmatologov še vedno ostaja težava, pa je dobra novica ta, da je šestletno specializacijo pred kratkim zaključila še ena zdravnica, nekoliko pozneje pa zaključek specializacije čaka še enega zdravnika. Razočaranja pa dr. Logar ni izrazil zgolj nad pomanjkanjem kadra, temveč tudi nad infrastrukturnimi (ne)spremembami, saj razen prenove dveh revmatoloških ambulant na oddelku za klinično revmatologijo, ni bilo storjeno nič. "Preostanek bolnišničnega oddelka je sanitarno oporečen in potreben popolne prenove, kar je izjemno zaskrbljujoče," še pravi.

V Sloveniji pa se bolniki z revmatizmom srečujejo tudi z izjemno dolgimi čakalnimi dobami. Na pregled namreč čakajo tudi po leto dni, k sreči pa na UKC Ljubljana deluje urgentna služba, kjer hitro poskrbijo za tiste bolnike, ki so potrebni nujne pomoči. "Če ima nekdo več kot dva otečena sklepa dlje kot 14 dni in pri tem ne gre za posledico poškodbe, mora obiskati zdravnika v urgentni revmatološki ambulanti. Tam ga bodo čakale takojšnje laboratorijske preiskave in testi za odkrivanje in potrjevanje bolezni, še isti ali pa naslednji dan pa bo pacient deležen revmatološkega pregleda. V primeru, da je diagnoza potrjena, bo zdravnik kar se da hitro pričel z agresivnim zdravljenjem bolezni," še dodaja dr. Logar.

Učinkovito zdravljenje z biološkimi zdravili

Je pa zdravljenje bolnikov z revmatičnimi obolenji vedno bolj učinkovito, zahvaljujoč predvsem hitremu začetku zdravljenja in uporabi bioloških zdravil. "Z biološkimi zdravili se odpira novo poglavje zdravljenja," pravi dr. Logar. "Slovenija je zadovoljivo preskrbljena s temi zdravili zahvaljujoč sodelovanju med zdravstveno politiko, zavarovalnico in kliničnim oddelkom za revmatologijo, stvari pa se obračajo še na bolje. Če smo imeli pred tem težave z dostopom do bioloških zdravil, nov pravilnik o razvrščanju zdravil namreč predvideva izenačenje razvrščanja bolnišničnih zdravil s tistimi, ki jih pacienti dobijo na recept," še poudarja. Tako se strokovnjaki trudijo, da bi dostop do bioloških zdravil omogočili vsem bolnikom, ki jih potrebujejo. S temi zdravili uspevajo namreč bolezen že v zgodnji fazi obvladovati do te mere, da jo pripeljejo do popolne remisije, mirovanja, kar pomeni da so ljudje ponovno dela zmožni in so izpostavljeni manjšemu tveganju, da bodo postali gibalni invalidi. Je pa zdravljenje z biološkimi zdravili v Sloveniji po eni strani še vedno v povojih. Pri nas se s temi zdravili namreč zdravi od dva do tri odstotke bolnikov, medtem ko biološka zdravila prejema v Avstriji 15 odstotkov, v ZDA pa kar 30 odstotkov pacientov. Po besedah dr. Logarja je tako nizek odstotek posledica financiranja teh zdravil, saj stanejo približno 13.000 evrov na osebo na leto, poleg tega pa je pacienta, ki mu zdravila resnično pomagajo neetično ukiniti s seznama odjemalcev teh zdravil. So pa ta zdravila zares učinkovita, na kar kažejo tudi podatki, da se s povečevanjem njihove uporabe manjša  število zamenjav sklepov.

Vsekakor pa k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov pomembno prispeva Društvo revmatikov Slovenije, ki deluje že od leta 1983 dalje. S svojimi programi in aktivnostmi, ki se izvajajo večinoma v sklopu 13 podružnic, namreč pomagajo bolnikom normalno zaživeti. "Naloga podružnic je, da organizirajo vsakotedensko rehabilitacijsko telovadbo pod strokovnim vodstvom ustrezno izobraženih fizioterapevtov, plavanje, pohode, ples, tek na smučeh in podobne aktivnosti, v sklopu društva pa prirejamo vikend seminarje, na katerih se pacienti med seboj družijo, poslušajo predavanja, na katerih sodelujejo specialisti z različnih področij, se pogovarjajo in rešujejo težave," pravi Andrej Gregorčič, podpredsednik društva. "Zaenkrat rezultati kažejo, da živijo osebe, ki redno obiskujejo vaje in plavanje boljše življenje, saj z rednim izvajanjem aktivnosti bistveno zavrejo napredek bolezni. Bolj aktiven kot je revmatični bolnik, lažje namreč premaguje težave in bolj funkcionalen je v službi."

Gregorčič pa tudi dodaja, da je kljub bolečinam in težavam, ki jih prinaša, potrebno revmo vzeti za sopotnico v življenju. "Če vzameš revmo za svojo sopotnico in poleg tega še nekaj narediš zase, življenje teče naprej. Takrat se ti življenje šele začne.«

Nova spletna stran za revmatične bolnike

Ob svetovnem dnevu revmatikov pa je luč ugledala tudi nova spletna stran www.revmatoidni-artritis.si. Spletne strani obsegajo splošne in poglobljene teme o revmatoidnem artritisu, ponujajo vsebine, s katerimi se obiskovalci lahko seznanijo s znaki in simptomi bolezni, postopki diagnosticiranja, zdravljenja, izvejo več o fizioterapiji, rehabilitaciji, prehrani in vadbi ter se s pomočjo številnih nasvetov lahko naučijo živeti s to boleznijo in uporabljati dostopne pripomočke – za odpiranje vrat, steklenic, oblačenje …

Osveščen bolnik živi boljše in kakovostnejše življenje, s poznavanjem bolezni v širši javnosti pa bo bolnik tudi bolje razumljen in sprejet s strani okolja. Prav zato je osveščanje bistvenega pomena. Revmatične bolezni so poleg tega ene najpogostejših bolezni, ki lahko prizadenejo kogar koli in kadar koli. Vendar pa se pogosteje pojavljajo pri ženskah – kar trikrat pogosteje in pri osebah med 30. in 50. letom starosti.