Vse življenje so se norčevali iz mene, a ne grem več na operacijo

Ko se je Dawn Shaw rodila, so jo morali zdravniki takoj operirati, saj zaradi tumorja na sapniku ni mogla dihati. Nekaj mesecev kasneje se je tumor znova pojavil in delno so ji morali odstraniti čeljustno kost. Operacija je povzročila neenakomernost obraza, izgubo sluha in delno paralizo. A po številnih korekcijskih posegih, si je danes 48-letna Dawn prisegla, da ne gre več pod nož. ''Če mi nekdo reče, da me jutri lahko 'popravi', bi ga zavrnila. Nočem več, da me videz določa. Obraz je prva stvar, ki jo opazimo na drugi osebi, zato je jasno, da me svet dojema drugače, a hkrati tudi jaz na svet danes gledam drugače. Imela sem veliko težav, a sem tudi veliko dosegla. Dolgo je trajalo, da sem se sprejela, a sedaj ne dovolim več, da bi mi deformacija preprečevala uživati življenje,'' je pojasnila za britanski Mail Online.

Prve večje zaplete po rekonstrukcijskih operacijah je doživela že pri 21-ih letih. ''Zbudila sem se s cevko v grlu in s povsem otečenim obrazom. Leta in leta sem živela v prepričanju, da me kirurgi lahko popravijo. A sčasoma pozitivni učinki operacij niso več prevladali nad čustvenimi ranami, ki so jih posegi puščali.'' Psihične posledice operacij so bile celo hujše od nenehnih zbadljivk njenih vrstnikov, ki se jih je že skorajda privadila ''Veliko so se norčevali iz mene. Že v otroštvu. Spominjam se, da me je eden od otrok po šoli vprašal, kako se sploh lahko pogledam v ogledalo. Ko sem šla mimo fantov, so se prijatelji med seboj zbadali: 'Poglej, tamle gre tvoja punca.' V smislu, da je žaljivka, če bi bil nekdo moj fant. A ostala sem močna in čeprav so me njihove besede prizadele, sem uspela ohraniti samozavest, svojo osebnost in svoje sposobnosti.''

V veliko oporo pri tem pa so ji bili njeni starši, ki so jo ves čas spodbujali, naj ne podleže zlobnim jezikom. ''Ja, veliko so se norčevali iz mene in se mi izogibali, a hkrati sem bila tudi ljubljena in sem se počutila varno. Verjetno tudi zato nisem nikoli izgubila upanja, da bom nekoč spoznala nekoga, ki bo videl preko mojega obraza.'' Po enem neuspešnem zakonu, je končno našla srečo v ljubezni in spoznala svojega sedanjega moža Iana Shawa. Ta ji pomaga in jo podpira na vsakem koraku. Sedaj s svojo zgodbo in izkušnjo Dawn pomaga tudi preostalim ljudem z deformacijo obraza. Ključnega pomena pri tem pa je, kot pravi, da svojo samozavest gradijo na aktivnostih in hobijih in ne na svojem videzu.