Vizita.si
image (28)

Novice

Zabavna noč v Las Vegasu se je končala tragično

L.E.
07. 02. 2013 14.14
11

29-letna Gemma Flanagan se je ob posebnih priložnost rada malo bolj uredila, med drugim si je obula še posebej visoke pete. Toda če bi vedela, da bo zaradi tega končala na invalidskem vozičku, bi verjetno prej dvakrat premislila.

29-letna Gemma Flanagan je končno obiskala Las Vegas in ta obisk je želela izkoristiti tudi za glamurozno zabavo, ki po njenem mnenju seveda ni bila mogoča brez visokih pet. In pete so bile res zelo visoke – kar neverjetnih 15 centimetrov so merile. Seveda so jo bolele noge, toda to se ji je zdelo normalno. Bolj se je začudila, ko bolečina ni popustila, niti ko se je zjutraj zbudila. Toda odločila se je, da ne bo obiskala zdravnika, saj ni bila doma, poleg tega jo je čakalo delo. Gemma je delala kot stevardesa, zato jo je čakal let domov v Anglijo. “Ko sem se zbudila tisto jutro po zabavi, so me noge resnično bolele. Toda zelo rada nosim petke, zato sem bila na to navajena,“ pripoveduje. “Nisem pomislila, da bi potrebovala zdravniško pomoč. Celo normalno sem se odpravila na delo. Niti na misel mi ni prišlo, da bi lahko končala paralizirana.“

Visoke pete predstavljajo za noge večjo obremenitev in to vsaka ženska vzame v zakup. Toda bolečina sčasoma popusti, kar pa se pri Gemmi ni zgodilo. Nekaj dni kasneje je še komaj hodila in se je samo zgrudila pred svojim domom. Ni se mogla več premikati. “Odšla sem na delo, toda nisem prišla niti do ceste, ko sem se zgrudila,“ se spominja. “Bila sem tako osramočena, saj sem bila v svoji uniformi stevardese, vendar se sploh nisem mogla dvigniti. Dejansko sem se plazila po pločniku.“ Mimoidoči so poklicali reševalno vozilo, vendar tudi zdravniki niso takoj vedeli, kaj je narobe. Šele ko so pregledali hrbtenično tekočino, jim je postalo jasno, kaj se dogaja. “Ko so se mi približali z injekcijo, so me opozorili, da me bo bolelo, toda jaz nisem čutila ničesar. Takrat smo vsi vedeli, da se dogaja nekaj zelo resnega,“ pravi Gemma. Tri dni po tem, ko se je vrnila iz Las Vegasa, so ji zdravniki diagnozirali Guillain-Barrejev sindrom. Gre za dokaj redko obliko paralize, pri kateri telo samo napade svoj živčni sistem, kar povzroči paralizo ali celo smrt.

“Najprej nisem bila preveč zaskrbljena,“ pripoveduje Gemma. “Zdravniki so mi povedali, da gre za blago obliko in da bom doma v treh dneh.“ Toda žal se je njeno stanje začelo slabšati. “Bilo je čudno. Načeloma sem se počutila povsem dobro, toda moje telo me ni ubogalo. Ko me je obiskala prijateljica, me je vprašala, kaj se dogaja z mojim obrazom. Pogledala sem se v ogledalo in ko sem se želela nasmehniti, se moje ustnice sploh niso premaknile. Takrat sem postala res žalostna. Nenadoma sem spoznala, kako kritično je moje stanje.“ Kmalu njena težava ni bila samo, da se ni mogla več premikati, ni mogla več niti govoriti ali požirati. Prestavili so jo na intenzivni oddelek. “Takrat so mi povedali, da kmalu morda ne bom mogla sama niti več dihati, omenili so celo, da obstaja možnost, da so to moji zadnji trenutki življenja. Nisem mogla verjeti, da sem se samo teden dni prej zabavala v Las Vegasu.“

Toda Gemma je imela srečo. Po desetih dneh na intenzivni negi se je začela odzivati na zdravljenje in njeno stanje se je stabiliziralo. Čez mesec dni je lahko začela s fizioterapijo. “Posvarili so me, da bo moje okrevanje dolgo in počasno, toda v tistem trenutku sem lahko vsaj govorila in se sama hranila, zato sem se spet počutila bolje.“ Po petih mesecih intenzivne fizioterapije je začela tudi hoditi. “Šlo je za zelo težko obdobje, vsaka malenkost je bila velik napredek. Tako srečna sem bila že, ko sem lahko pomigala s prsti na nogah ali v roke prijela svinčnik. Bilo je težko, toda moji fizioterapevti so bili res prijazni. Spodbujali so me, naj se naučim početi vse, kar sem nekoč rada delala – tudi lakiranje nohtov. Ko sem se dogovorila za zmenek, so mi pomagali, da sem se oblekla ter mojim prijateljicam dovolili, da pridejo in me naličijo ter mi uredijo pričesko. Zaradi njih imam zdaj čudovitega fanta.“ Zdaj se je že vrnila domov in uspešno napreduje. “Glede na to, koliko časa sem preživela v bolnišnici, jo je bilo težko zapustiti, toda zdaj se mi zdi, da se končno počasi spet vračam k staremu življenju. Pravi čudež je, kje sem, toda nič od tega ne bi bilo mogoče brez podpore mojih prijateljev, družine in fanta.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na

 

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 602