Mali Ellis Stacey iz Bournemouth je utrpel grozljivo alergijsko reakcijo na zdravilo za epilepsijo. Sprva so se mu po telesu pojavili rdeči izpuščaji, njegovo počutje pa se je poslabšalo, a staršema se niti sanjalo ni, da gre za kaj tako resnega, kot je smrtonosni Stevens-Johnsonov sindrom. ''Ellis mi je govoril, da se slabo počuti in vedela sem, da nekaj ni v redu, zato sem ga peljala k zdravniku. Zdravnik mi je rekel, da je ne gre za nič hujšega, a nisem verjela. Prosila sem za drugo mnenje in šele takrat so mi povedali, da je Ellis utrpel hudo alergijsko reakcijo in da ga moram odpeljati v bolnišnico,'' se spominja njegova mati 25-letna Kayleigh Drayton.

Ko je prispela do bolnišnice Poole Hospital, se je njegovo stanje že močno poslabšalo in vse telo je bilo že prekrito z orgomnimi rdečimi izpuščaji. Imel jih je celo v ustih in grlu. Deček je bil v grozljivih bolečinah, ki so jih takoj nekoliko ublažili z morfijem in ga preselili v Southampton splošno bolnišnico. Tam so mu končno diagnosticirali nevaren Stevens-Johnson sindrom in staršema povedali, da zaradi sindroma umre kar 40 odstotkov bolnikov, ki se spopade z njim. ''Bili smo popolnoma iu sebe. Ellis je bil tako prestrašen in ves čas je spraševal, zakaj je v tako hudid bolečinah. Zaradi vsega morfija, ki ga je prejemal, se ni zavedal vsega okoli sebe in ni natanko razumel, kaj se dogaja. Nisem ga mogla niti objeti, ker mu je koža odpadala v zaplatah. Srce se mi je paralo, ko sem ga videla, kako prestrašen je, a s Carlom sva morala ostati močna zanj. Kljub vsemu sva bila na smrt prestrašena, da ga bova izgubila za vedno,'' se spominja mati.

Pri Stevens-Johnsonovem sindromu kožne celice pričnejo odmirati, koža pa se lušči tako kot pri kači. Bolnik utrpi ogromne rane po vsem telesu, stanje pa lahko vodi tudi do hudega vnetja očesne veznice in celo slepote, hkrati pa se naredijo rane v ustih in žrelu, zaradi česar bolnik ne more jesti. Še huje, veliko tveganje obstaja, da ne bo preživel.

V naslednjih dveh tednih sta tako starša malega Ellisa vsak dan trepetala za sinovo življenje, deček pa je prejemal steroidna zdravila, ki so blažila reakcijo. ''Ves čas sva molila, da bo preživel. V veliko oporo so nam bili tudi prijatelji in družina, ki so pomagali pri vseh obveznostih, da vsa bila lahko nenehno ob njem v bolnišnici.'' Da bi rešili njegovo kožo in vid, so mu na vsaki dve uri nanašali kapljice v oči in mu menjali preveze. Poleg tega so mu redno nanašali lubrikant na oči in ustnice, da se te ne bi zrasle skupaj.

A Ellis je preživel najhujše in tri tedne po hudi alergijski reakciji, se je že lahko vrnil v domačo oskrbo. ''Najboljši občutek na svetu je bil, ko sem ga končno lahko spet objela. Tako blizu je bilo, da bi ga izgubili, da ga nisem več želela izpustiti iz objema. Še vedno je bil šibek, a vedeli smo, da je najhuje za njim.''

Čeprav ima danes brazgotine, ki bodo ostale za vedno, in se sedaj spopada tudi z astmo, se je prejšnji teden le lahko vrnil nazaj v šolske klopi, starša pa sta od olajšanja končno lahko spet dobro zadihala. ''Prečudovito je bilo videti Ellisa znova srečnega. Z očetom sva tako ponosna nanj. Trenutno jemlje nova zdravila za epilepsijo, na katera se dobro odziva. Njegova mlajša sestra Belle pa nenehno pazi zanj. Obleče se v zdravnico in ga pregleda s stetoskopom, da se prepriča, da je zdrav. Tako hvaležna sem, da so ga zdravniki uspeli pravočasno rešiti. Sedaj se veselimo prihodnosti in smo resnično vesela in zdrava družina,'' je še povedala Kayleigh.

Dermatolog Eugene Healy iz University Hospital Southampton pa je za britanski Mail Online pojasnil, da je Stevens-Johnsonov sindrom oblika močne imunske reakcije na zdravilo ali občasno tudi na okužbo. ''SJS je pogostejši pri odraslih, lahko pa se pojavi kadarkoli, tudi pri otrocih. Prizadene kožo in sluznico – vključno z ustnicami, usti in očmi – in je soroden stanju imenovanemu toksična epidermalna nekroliza (TEN), ki povzroči odmiranje velikega področja kože in je lahko brez zdravljenja usoden. A k sreči s pomočjo znanja zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, kljub vsemu veliko pacientov z SJS preživi. Seveda pa je ključnega pomena, da zdravila, ki je povzročilo reakcijo, pacient nikoli več ne vzame, saj obstaja veliko tveganje, da bo doživel še hujšo reakcijo.''