Vročina v Evropi postaja vedno bolj smrtonosna, saj so zadnja leta podrla številne temperaturne rekorde. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v zadnjem obdobju zaradi visokih temperatur življenje izgubilo že prek 200.000 ljudi. Ti podatki so le vrh ledene gore, saj se milijoni drugih spopadajo s hudimi fizičnimi in duševnimi težavami zaradi neznosnih temperatur.
Evropa je trenutno najbolj ogrožena celina, saj se temperature pri nas dvigujejo hitreje kot drugod. Problem je predvsem v tem, da vročina ne vpliva le na počutje, ampak resno ogroža delovanje notranjih organov, kar vodi v usodne odpovedi, ki bi se jim z boljšo pripravljenostjo družbe lahko skoraj v celoti izognili.
Kdo je v vročih dneh najbolj ogrožen in zakaj?
Ko se temperature povzpnejo nad kritično mejo, postane vročina še posebej nevarna za otroke, starejše in tiste s kroničnimi boleznimi srca ali ledvic. Vročina namreč povzroči hitro dehidracijo, v hujših primerih pa celo vročinsko kap, ko telo ni več zmožno uravnavati notranje temperature. Statistično gledano je prav v mesecu maju v državah, kot je Španija, prišlo do rekordnega števila smrtnih žrtev, kar kaže na to, da poletne temperature prihajajo vedno prej in bolj silovito.
Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da vročina ne deluje le navzven s sončnimi opeklinami, temveč pritiska na srce in ožilje, kar za tiste s krhkim zdravjem pomeni življenjsko nevarnost. Sodelovanje s socialnimi službami in nadzor nad najranljivejšimi sta ključna dejavnika preživetja.
Kako države in mesta ukrepajo proti ekstremni vročini?
Smernice Svetovne zdravstvene organizacije narekujejo državam, naj nujno uvedejo učinkovite vročinske alarme. Ti alarmi morajo priti do vsakega posameznika, še posebej do ranljivih skupin. Mesta morajo postati bolj zelena – sajenje dreves in ohranjanje parkov niso le estetski ukrepi, ampak vprašanje življenja ali smrti, saj zelenje močno hladi pregrete stavbe. Prav tako je nujno prilagoditi delo na terenu; gradbeni in ostali fizični delavci bi morali v najhujši pripeki med opoldanskim časom počivati ali opravljati delo v drugačnih izmenah. S temi koraki ne ščitimo le zdravja, temveč tudi stabilnost zdravstvenega sistema, ki bi bil v primeru ponavljajočih se nenadzorovanih vročinskih valov hitro preobremenjen.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV