38-letna Amy Moore se je 14. septembra 2010 v službi kar naenkrat zgrudila. Kljub temu da pred tem ni imela nobenih težav s srcem, je utrpela nenadni srčni zastoj. Njeni sodelavci so takoj poklicali rešilca, zdravniki pa so ugotovili, da ji srce ni delovalo kar 20 minut.

“Bila je v resnično slabem stanju. Bilo je grozljivo, saj je bila nezavestna, znotraj pa se je borila za življenje,“ razlaga njen mož Jacob Moore, ki je takoj, ko je izvedel, kaj se je zgodilo, oddrvel v bolnišnico. “Ko sem zagledal njeno družino, sem vedel, da ima Amy manj kot 50 odstotkov možnosti, da preživi, a jim tega nisem upal takoj povedati,“ še dodaja kardiolog dr. Joe Rossi.

Ker so se bali, da bi izgubila boj za življenje ali utrpela hude možganske poškodbe, so zdravniki Amyjino telo močno podhladili, medtem pa se trudili, da bi njeno poškodovano srce znova spravili v pogon. Postopku se pravilno reče terapevtska hipotermija, pri njem pa gre v bistvu za to, da zdravniki znižajo telesno temperaturo. Amy so med postopkom ovili v z ledom napolnjeno odejo in ji v telo vbrizgali nekakšno zamrzovalno tekočino, s katero so ji telesno temperaturo s 36,6 °C znižali na 33°C, v takšnem stanju pa so jo obdržali kar dva dneva. Zaradi znižane temperature so njeni možgani 'zaspali', tako pa so preprečili, da bi zaradi prenehanja delovanja srca in pomanjkanja krvi v možganih prišlo do možganskih okvar.

Pri tovrstnih postopkih, ki postajajo vse bolj razširjeni, je treba bolnika ohladiti v roku od 30 do 60 minut od zastoja srca. Zamisel za postopek hipotermije pa so zdravniki dobili, ko so ugotovili, da so otroci, ki so padli v ledena jezera, nesrečo velikokrat preživeli brez kakršnih koli nevroloških motenj, tudi v situacijah, ko so bili pod vodo ujeti več kot uro. V normalnih situacijah je možnosti preživetja po desetih minutah brez prekrvavitve namreč že zelo malo.

Terapevtska hipotermija se je zaenkrat izkazala kot učinkovita. Bolniki, pri katerih je prišlo do zastoja srca, namreč zaradi pomanjkanja prekrvavitve lahko utrpijo hude možganske posledice, pri pacientih, ki so prestali hipotermijo, pa do teh posledic ni prišlo. “Natančen mehanizem delovanja hipotermije ni znan, hipoteze pa trdijo, da podhladitev telesa omogoči možganom, da pridobijo nekaj časa za počitek in zdravljenje,“ pravi dr. Michael Sayre. “Znižanje telesne temperature pa tudi prepreči odmiranje možganskih celic v prvih 30 do 60 minutah od zastoja srca.“

Terapevtska hipotermija tako predstavlja novo upanje za zdravljenje pacientov, ki utrpijo kardiološki zastoj. “Zagotovo gre za eno najučinkovitejših oblik terapije,“ pravi dr. David Palestrant, ki se ukvarja z rehabilitacijo oseb po kapi in srčnim zastojem, ki utrpijo nevrološke motnje. “Preden smo začeli izvajati hipotermijo, je večina naših pacientov umrla, pri 90 odstotkih preživelih pa je prišlo do nevroloških motenj. Odkar to terapijo redno izvajamo, pa opažamo, da od 40 do 50 odstotkov pacientov popolnoma okreva.“

Amy je tako dobila še eno možnost, da je lahko spet mati in žena. Čeprav je izgubila nekaj spomina, tako zdravniki kot tudi njena družina pričakujejo, da bo popolnoma okrevala. “Pravi čudež,“ dodaja kardiologinja dr. Lisa Rose-Jones, ki je zdravila Amy. “Ko pomislim na to, da je bila 20 minut brez utripa in kaj vse je morala prestati, me kar zmrazi. Zares jo občudujem.“