Spanje je redno obdobje počitka znotraj štiriindvajsetih ur, ko se ne zavedamo naše okolice. Pri ljudeh je spanje običajno strnjeno in poteka preko noči, ko je tema, namenjeno pa je počitku in osvežitvi. Pravilen potek spanja je ključen za naš občutek spočitosti, svežine in vsakodnevno delovanje.

Optimalna količina spanja je različna od posameznika do posameznika. Ne velja, da je za spočitost potrebno spati 8 ur na dan, saj količino potrebnega spanca uravnavajo naši naravni notranji mehanizmi. Vsakdo ima v sebi določeno dnevno nočno uro ali cirkadiani ritem, ki ga uravnavajo hormoni. Glavni regulator in kazalec cirkadianega ritma je melatonin, ki ga imenujejo tudi hormon teme. Njegov nivo je ponoči visok, podnevi pa nizek. Nekatere klinične raziskave so pokazale, da ima kakovost spanja večji učinek na naše dnevno delovanje in dobro počutje kot pa dolžina spanja.

Posledice pomanjkanja spanja

Pomanjkanje spanca bistveno prizadene delovanje možganov. Že ena neprespana noč lahko naslednji dan vpliva na večjo pozabljivost, razdražljivost, občutek pijanosti, zmedenost in težave s pozornostjo. Pomanjkanje potrebnega spanca resno prizadene možganske centre vezane na govor, spomin in občutek za čas. 17 ur neprekinjene budnosti zmanjša psihofizične sposobnosti ljudi, kot da bi imeli 0,5 promila alkohola v krvi. Pomanjkanje spanja ne vpliva samo na naše dnevno delovanje, ampak tudi na naše čustvovanje in zdravje.

Nespečnost je pogosta težava, ki se v kronični obliki pojavlja pri od 10 do 15% ljudeh. To ne pomeni le težav z uspavanjem in nočna prebujanja ampak predvsem težave preko dneva. Utrujenost, glavobol, depresivno razpoloženje, preveliko uživanje kave, raztresenost, razdražljivost, nesrečne poškodbe in popoldansko dremanje so pogoste posledice slabo prespane noči. Vzrok za to je navadno napaka v delovanju cirkadianega ritma.

Nedavna študija spalnih navad po Evropi je pokazala zanimive rezultate:

- najhujše posledice nekvalitetnega spanja trpijo Nemci,
- slabo spanje najmanj vpliva na Francoze,
- največ nespečnežev – kar 76% odraslega prebivalstva – je med Poljaki

Ljudje, ki trpijo za nespečnostjo, tega navadno ne obravnavajo kot bolezen in ne poiščejo zdravniške pomoči. Posledice dolgotrajne kronične nespečnosti so lahko zelo resne:

- nespečnost vodi v psihične težave, depresijo in anksioznost
- pojavi se lahko diabetes tipa 2
- ljudje, ki trpijo za nespečnostjo, imajo 15% manj hormona, ki nam daje občutek sitosti in 15% več hormona, zaradi katerega čutimo lakoto, zato pomanjkanje spanja vodi v debelost
oslabljen je imunski sistem
- pri starejših ljudeh, ki pogosto trpijo za nespečnostjo, se verjetnost padcev poveča za 90%. To lahko vodi v hujše zdravstvene probleme in dolgotrajno hospitalizacijo.

Tega se marsikdo ne zaveda, vendar nespečnost družbo veliko stane: stroški zdravljenj in zdravil, stroški gospodarstva zaradi nizke delovne uspešnosti in pogostih bolniških odsotnosti, stroški zavarovalnic in stroški zaradi nesreč na delovnem mestu samo Združene države letno stanejo 107 milijard dolarjev. Smrtne nesreče in nesreče s hudo poškodbo se nespečnežem dogajajo sedemkrat pogosteje kot ljudem z zdravim spalnim ritmom.

Kaj lahko storite sami?

Bolniki, ki trpijo za nespečnostjo, lahko za boljši spanec veliko storijo sami. Pomaga že redna telesna vadba popoldan ali zgodaj zvečer, uživanje lahke hrane v večernih urah, izogibanje alkoholu in kofeinu ter dobro prezračena, temna in ne pretopla spalnica. Kdor težav ne more odpraviti sam, naj obišče svojega zdravnika, saj je motnje v delovanju notranje ure mogoče zdraviti.

Več o tem, kako recesija vpliva na nespečnost in motnje spanca pa si preberite na spletni strani www.cekin.si