Več kot desetletje se je danes komaj 25-letna Alex Alcala bojevala z anoreksijo. Nekdanja gimnastičarka si je začela omejevati prehrano, ko jih je štela komaj 12. Še danes bije boj z demoni. A pravi, da je pri zdravljenju zelo napredovala. Tudi tako, da je začela svojo zgodbo deliti po Instagramu. Pripoveduje, da ji je to javno priznanje pomagalo, saj si je ustvarila skupnost, ki ji stoji ob strani in zaradi katere ji je lažje, ko bi najraje obupala.

Alex je začela gimnastiko trenirati pri štirih letih, opustila jo je pri sedemnajstih. Pravi, da so motnje hranjenja v tem športu kar pogoste. Se je pa njena anoreksija močno poslabšala, potem ko je nehala zahajati v telovadnico, in dosegla višek, ko je imela 19 let. V samo petih mesecih je takrat izgubila 18 kilogramov.

Danes se tehtnici na široko izogiba. Kakor tudi preštevanju kalorij. Druge želi opozoriti, naj nikoli ne začnejo stradati. "Danes si tega ne bi več nikoli storila. Motnja hranjenja ti res odvzame življenje. Postaneš poročen z njo. Ne zabavaš se več, v tvojem življenju ni več spontanosti … Leta mi je odvzela." Na najnižji točki je jedla samo še nekaj sto kalorij na dan. Veliko premalo za normalno delovanje telesa. "Imela sem tudi ekstremno anksioznost in bila sem depresivna. In seveda sem imela strašanske prebavne težave." Še danes se njena prebava ni povsem uredila. Toda odkar se trudi pozdraviti, se mnogo bolje počuti in ima več energije. Spet se je začela ukvarjati s športom. "Rada imam šport, vedno sem bila športnica. Zato mi veliko pomeni, da imam spet toliko energije, da se lahko ukvarjam z njim." 

Vse je bolje, a še ni rožnato. "Še vedno so dnevi, ko se bojujem z vsem skupaj. S tem, kako sem videti. A prav takrat prilepim svojo fotografijo na Instagram, ker vem, da mi bodo ljudje dejali, kako bi se v resnici morala počutiti v svoji koži." Njen Instagram je postal skupnost več tisoč ljudi. In pravi, da ji pomagajo, ko bi najraje obupala in se počuti, kot da je njen boj nemogoč. Lažje ji je bilo tudi o svojih težavah spregovoriti z neznanci. "Počutila sem se osamljeno, dokler nisem odprla Instagrama. Večinoma imam dobre izkušnje, čeprav so mi nekateri napisali tudi kaj slabega. Ampak dobre stvari so večinoma premagale slabe. Najbolj pomembno mi je, da sem tako v stiku z dekleti, ki gredo skozi iste stvari." Nekatere je spoznala tudi v živo, z marsikatero se pogovarja skoraj vsak dan. "Nekatere so postale moje najboljše prijateljice." Misli, da bi se morali več pogovarjati o motnjah hranjenja. Da bi tako vanje zapadlo manj ljudi. "A bolj se pogovarjamo o tem, da bi ženske morale biti vitke. In mislim, da so ljudje celo bolj prizanesljivi do nekoga, ki je malo podhranjen, kot do nekoga, ki ima svoje normalno telo." Spodaj lahko vidite prvo fotografijo, ki jo je prilepila na Instagram. Ob njej je zapisala, da bi bila raje močna kot vitka.