Emma-Grace se je rodila s carskim rezom in starša sta bila ob pogledu nanjo presenečena, čeprav sta vedela, kaj pričakovati. ''Ob rojstvu so bile njene nogice zavite navzgor in videti je bila kot majhna žabica. Tudi njene rokice so bile zavite navzven. Res je bila deformirana. Grozno mi je to izreči, a v resnici je bila videti grozljivo. Spomnim se, da sem si rekla: 'Moja deklica bo hodila, tekla in plesala. Počela bo vse, kar počno drugi otroci.' '' Po treh dneh v bolnišnico so zdravniki družino pustili domov, kjer pa se je pravo življenje šele začelo. ''Čas, ki naj bi bil čudovit, je bil precej grozljiv. Ljudje so nama prišli čestitati, a niso vedeli, kako bi se odzvali ob pogledu nanjo. Bila sva skrušena. Prešla sem v fazo mame in jo hranila, umivala, oblačila, v resnici pa sem takrat šla skozi številna čustva. Znotraj sem bila otrpla.''

Bilo je težko obdobje, a k njeni odločenosti, da bo Emmi-Grace uspelo, so na pomoč priskočili zdravniki z vsem svojim znanjem, ki je bilo na voljo. Pri petih mesecih so ji nogici ovili v mavec, da bi jih lahko izravnali, a poskus ni bil uspešen. Pri treh letih pa so jo napotili v Great Ormond Street bolnišnico v Londonu, kjer je prestala operacijo, pri kateri so ji ravnali nogice, nato pa ji dali opornici, ki sta bili narejeni tako, da sta nogi opirali vse od boka pa do stopal. ''Vsako jutro sem ji nataknila opornici in kričala je od bolečin. Rotila me je naj preneham. Ni jokala, le hlipala. Bilo je srce parajoče,'' se spominja in doda, da njen mož Alan ni želel nameščati opornic, saj mu je bilo preveč hudo, ko je videl, kako Emma-Grace trpi. ''Tudi sama sem se nenehno spraševala ali delam pravo stvar. Na neki točki sem se odločila, da ji bom opornico namestila le še enkrat in če z njo ne bo shodila, se bom pač sprijaznila z usodo, ki so jo zanjo predvidevali zdravniki, in sicer, da bo obsojena na invalidski voziček.'' A na njeno presenečenje, se je trud obrestoval. Naslednji dan je Emma-Grace naredila svoj prvi korak.

Pri prvih korakih je potrebovala oporo, a sčasoma se je naučila hoditi tudi brez pomoči. ''Sprva je bila povsem negotova, a uspelo ji je. Popolnoma neverjetno je, kaj ji je uspelo. Danes rada pokaže ljudem, kako hodi, včasih celo teče,'' pove ponosna mati. Tako se napredek kaže vsak dan znova. Danes petletna deklica je prejšnji teden že sama hodila do vrtca. Za to je potrebovala veliko več časa kot njeni vrstniki, a je to ni prav nič motilo. ''Sedaj se udeleži tudi kakšnega športnega dogodka, poleg tega sodeluje v lokalnem teatru. Vse, kar sem si želela, se danes spreminja v realnost.''

Par, ki ima poleg male Emme-Grace še sedemletnega sina Jordana in dveletno hči Rosie, pa sedaj čaka na posvet pri specialistu, ki bo Emmi-Grace pomagal še zravnati roke. ''Ko se je Emma rodila je bilo resnično težko, a skozi čas, ko sem jo spoznala in videla njen odločen karakter, sem jo vzljubila in presenečena sem nad tem, kako močna je in odločena, kljub vsem težkim situacijam, ki jih je prestala. Ona je moja mala princeska.''

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na