Emmy Collett pravi, da je bila v Jakea Coatesa zaljubljena že kot 11-letnica. "Ko sva bila stara 16, sva končno zbrala pogum, da sva si odkrila čustva. Skupaj sva bila tri leta." Nato je šel vsak na svojo univerzo, njune poti so se razšle. Pred letom dni pa zopet sklenile. Četudi je Jake delal v Avstraliji, Emmy pa v Londonu, sta spet postala par in začela načrtovati skupno življenje v Angliji. Iskala sta hišo in službo zanj. Samo po šestih mesecih je prišla grozna novica. 

Emmy so mučili naslednji simptomi – izmenična driska in zaprtje, utrujenost, bolečine v trebuhu in križu, povečane bezgavke. Diagnozirali so ji raka na ščitnici. Ki se je žal že razširil na hrbtenico, pljuča, jetra in kosti. Učiteljici v osnovni šoli so povedali, da ima samo 20 odstotkov možnosti, da živi še pet let. V tako napredovalem stadiju je rak, da ji ne morejo več pomagati. Tri mesece kasneje to para ni spet razdružilo. Načrtovala sta poroko in medeni teden. Jake je takoj pripotoval v London in preselila sta se skupaj.

"Življenje, o katerem sva sanjala, je postalo resničnost," pripoveduje Emmy. "Ne da bi vedela, je Jake tudi načrtoval, da me bo zaprosil na počitnicah na Filipinih, ki so se nama takrat obetale. A tik pred tem, ko bi morala odpotovati, sva izvedela grozno novico." Na počitnice nista več mogla. Zdravniki so ji prepovedali letenje. "Zaprosil me je naslednji dan, ko sem bila v postelji s skodelico čaja. Ampak bilo je čudovito. Glede na okoliščine, ki so spremenile najin pogled na življenje, sva si rekla, da nima smisla čakati. 3. septembra naju čaka poroka. Vedno sem o sebi razmišljala kot o aktivni, športni, zdravi ženski. Veliko sem se gibala, v zadnjih treh letih sem odtekla celo nekaj maratonov. A pred 18 meseci sem začela doživljati simptome. Večkrat sem obiskala zdravnika, ki je najprej mislil, da je kriv stres, nato, da imam sindrom razdražljivega črevesja. A ko so bili simptomi čedalje hujši, so naredili v bolnišnici več testiranj in ugotovili, da imam raka. Imela naj bi ga približno dve leti, ocenjujejo."

Jake je takoj priletel iz Avstralije, da bi ji stal ob strani. "Ne vem, kaj bi brez njega. Bolezen v četrtem stadiju pomeni, da imam 20 odstotkov možnosti, da živim še 5 let. Toda želim ostati optimistična. Mogoče sem naivna ali pa ne želim videti resnice, ampak želim biti srečna in ne razmišljati o vsem tem. Vesela sem, da sva skupaj z Jakeom. Četudi ne morem nič narediti glede raka, lahko uživam v tem. Žalosti me samo, da moja bolezen vpliva na ljudi, ki jih imam rada. Tako so žalostni, da se počutim krivo. Pravzaprav je kar strašljivo, koliko časa sem živela s tem, ne da bi vedela. Če bi raka odkrili prej, bi bilo mogoče danes vse drugače." Zato tudi želi govoriti o svojih simptomih, ker bo morda komu pomagalo, da bo prej odkril, kaj je narobe.

"Čeprav je vse skupaj zame velik šok, sem tudi ugotovila, kako pomemben je vsak dan in sedaj res uživam in cenim vsak trenutek. Če verjamete ali ne, jaz nikoli nisem bila bolj srečna. Sedaj načrtujemo poroko in to daje moji družini nekaj lepega, na kar se lahko osredočajo. Ljudje pravijo, da je organiziranje poroke nekaj stresnega, todaj jaz ne čutim tako. Nikoli ne veš, kaj te čaka za vogalom, toda poskušam biti pozitivna. Vsak dan se smejim, ljubim, sem prijazna. Tako sem srečna z Jakom, da pozabim, da imam raka."