"Vedela sem, da vse ni čisto v redu, ampak sem bila preveč osramočena, da bi o tem govorila. Počutila sem se drugačno in pa osamljeno," pripoveduje danes 27-letna Avstralka Chloe Christos, kako je bilo, ko se njena menstruacija kar ni nehala. Odkar jo je prvič presenetila pa skoraj do danes, je bilo njeno življenje nočna mora. Sedaj pa se bori, da bi svet več vedel o tegobah, ki jih ženskam lahko povzročijo mesečne krvavitve. In sicer zato, da bi jih jemali bolj resno in da bi zanje našli tudi boljše načine zdravljenja.

V enem menstrualnem ciklu ženska v povprečju izgubi med 30 in 80 mililitri krvi. Chloe pa je izgubila 500 mililitrov krvi v samo štirih dneh. Razvila je hudo slabokrvnost. Posledica je bila nenehna utrujenost, zaradi katere je komaj končala srednjo šolo. Prej je bila živahen otrok in zagrizena športnica. Potem so se vse aktivnosti končale. Še pri vsakdanjih opravilih se je močno zanašala na svojo mamo. Vsak teden je imela infuzije železa. Kljub temu je njegova raven v telesu ostajala nevarno nizka.

Stara je bila 19 let, ko so testi pokazali, da ima Von Willebrandovo bolezen. To je redka bolezen, ki preprečuje, da bi se kri pravilno strjevala. Gre za motnjo pri genu, ki nadzoruje kri. A diagnoza ni prinesla olajšanja. Dobila je zdravilo, ki pa je imelo hude stranske učinke. Šla je še čez sedem let bolečin in obupa. Predlagali so ji tudi odstranitev maternice, a je to možnost zavrnila. "Ne vem, če želim imeti otroke, a se nisem želela maternici kar odreči," pripoveduje. "Strah me je bilo tudi, da bom sredi dvajsetih v menopavzi." Ko so ji nehali predpisovati zdravilo s hudimi stranskimi učinki pa tudi ni bilo veliko boljše. "Spet sem bila na začetku. Spet nisem mogla nič delati. Nisem mogla niti zapustiti doma. Začela sem vse bolj obupavati. Pogosto sem končala na urgenci. Včasih tudi trikrat tedensko."

Hudo ji je bilo, ker pogosto ni naletela na dovolj razumevanja. "Spoznala sem veliko ljudi, tudi v medicinski stroki, ki niso razumeli, kaj pomeni, da nekdo trpi zaradi težav s krvavitvami." Nato pa je v iskanju odgovorov obiskala najbližji center za bolnike s hemofilijo. In ta pot se je izkazala za pravilno. Spremenila ji je življenje. Začela je jemati zdravilo, ki je sicer namenjeno hemofilikom, ampak njej je pomagalo. Danes je stara 27 in prvič v 13 letih ima normalne menstruacije, ki trajajo štiri ali pet dni. "Počutim se, da sem imela veliko srečo, da sem našla nekaj, kar mi pomaga. Krvavitve, sploh pri ženskah, so še vedno tabu. Dobivajo premalo pozornosti in zato imamo prepozne diagnoze ali pa preslaba zdravljenja." Upa, da bo to lahko pomagala spremeniti.