Učitelj matematike Tom O'Neill iz mesta Stockton-on-Tees v Severovzhodni Angliji se je lansko leto od enega izmed svojih učencev nalezel prehlada. Sprva je kašljal in imel izcedek iz nosu, a nekaj dni kasneje so se simptomi močno poslabšali. 27-letnik v nekem trenutku ni mogel več premikati nog, paraliza pa se je širila po njegovem telesu, zaradi česar je postal popolnoma negiben.

''Mislil sem, da gre le za močan prehlad in z ženo sva se še šalila na ta račun. Nato pa sem nenadno izgubil občutek v rokah in nogah in prišlo je do točke, ko sem bil popolnoma paraliziran in sem hlastal za zrakom. Bilo je grozljivo. V resnici se danes ne spominjam veliko stvari iz časa, ki sem ga nato preživel v bolnišnici,'' je pojasnil za britanski Mail Online. Toma so hitro prepeljali v bolnišnico in ga tam uspavali ter ga ohranili v umetni komi, da si je telo opomoglo.

Zdravniki so odkrili, da je utrpel izjemno redko stanje Guillain-Barreov sindrom (GBS), ki poškoduje živčevje in se razvije iz virusne okužbe ali infekcije. Odkrili so, da se je v njegovem primeru stanje razvilo iz pljučnice v enem krilu pljuč. Nevrolog dr. John Winer, ki je strokovnjak za GBS, je pojasnil: ''Pri GBS imunski sistem napade živčni sistem namesto, da bi napadel okužbo. Mislimo, da do poškodb pride zaradi protitelesc, ki reagirajo z okužbo in privedejo do perifernih poškodb živcev. V 75 odstotkih primerov obstaja zgodivina okužb, ki jih je povzročila bakterija ali virus. Navadno lahko pri skoraj vseh primerih identificiramo okužbo, ki je sprožila GBS. Kljub vsemu pa sindroma ne razumemo popolnoma, saj nismo prepričani, kaj je skupni vzrok pri vseh primerih GBS za izbruh sindroma. Obstaja na stotine infekcij, ki so prepoznane kot sprožilci sindroma, a pri nekaterih je možnost izbruha večja kot pri drugih.''

Zdravniki so Toma zdravili s pionirskim zdravljenjem za Guillain-Barreov sindrom, na katerega se je zelo dobro odzval. Le dva meseca kasneje se je na rehabilitaciji znova učil hoje in zelo hitro napredoval. Do valentinovega je že lahko zapustil bolnišnico. ''Zamudil sem svoj prvi božič z mojo hčero, a so me še pravočasno odpustili iz bolnišnice, da sem lahko praznoval njen prvi rojstni dan. Želja, da bi se vrnil k svoji ženi, hčeri in otrokom v šoli, je bila največja motivacija pri rehabilitaciji. Želel sem si le, da bi bil znova normalen in da bi lahko pozabil na to nočno moro.'' Otroci v šoli so po priljubljenem učitelju nenehno spraševali , zato je že prvi dan po odhodu iz bolnišnice obiskal tudi njih. In občutek, da se življenje vrača na stare tire, je bil neverjetn, pripoveduje. ''Nisem mogel verjeti, da bom kmalu znova v službi – ta občutek mi je bil v veliko olajšanje.''

Zdravniki so učitelju kasneje povedali, da je šlo pri njemu za enega hujših primerov Guillain-Barreovega sindroma, a tudi, da tako hitrega okrevanja po njem še niso videli. Tom je imel torej srečo v nesreči, najpomembneje pa je, da je danes vsa ta agonija le še spomin na preteklost.