Steven McCormack po naravnost bizarni nesreči, zaradi katere je pristal na oddelku za intenzivno nego v bolnišnici v Whakatanu, pravi, da je srečen, da je sploh živ. “Čutil sem, kako zrak prodira v moje telo. Mislil sem, da me bo razneslo.“

48-letnik je v službi stal med njegovim tovornjakom in prikolico, ko mu je zdrsnilo in je padel. Pristal je na cev zračne zavore in jo s silo pretrgal. Cev mu je prebodla ritnico, zrak pa je začel zelo hitro polniti njegovo telo. “Napihoval sem se kot nogometna žoga,“ razlaga. “Ničesar nisem mogel storiti. Lahko sem le ležal, se napihoval in čakal na pomoč.“

Zrak, ki je prodrl v njegovo telo, je ločil maščobno tkivo od mišičnega, pravijo zdravniki. Hitro mu je napihnil noge, prsni koš in obraz. Zaradi močnega pritiska pa so se njegova pljuča napolnila s tekočino in začela stiskati njegovo srce. “Postajal je bolj in bolj obupan, njegovo telo pa je začelo z nenavadno hitrostjo otekati,“ se dogodka spominja Stevenov šef Robbie Petersen.

McCormack je takoj po nesreči zakričal na pomoč, k njemu pa so pridrveli sodelavci. Ti so ga, kolikor hitro so lahko, 'staknili' s cevi, a je takrat v njega pronicala že polovica zraka v rezervoarju. Približno uro pozneje je na kraj nesreče prispelo še zdravniško osebje, ki je nesrečniku poskusilo najprej izčrpati zrak iz telesa. “Vame so hoteli vstaviti cevko, da bi zrak zapustil telo, a ko so vtaknili iglo v telo, jo je zrak dobesedno izvrgel iz kože,“ razlaga Steven.

Nenavadna nesreča je povzročila, da je Stevenova koža popokala in se napolnila z zračnimi mehurčki. Zdravniki so mu iz telesa izčrpali odvečno tekočino, Steven pa je moral zrak iz telesa izpustiti sam – z riganjem in vetrovi. “Na žalost ni bilo drugega načina,“ pravi.

Steven si je od nesreče že opomogle, a je potreboval kar tri dni, da se je njegovo telo vrnilo v prvotno stanje in velikost.