Zakaj zehamo?

Zehanje ni vedno le posledica utrujenosti, zagotovo pa je povezano s tem, da naš organizem nima dovolj kisika oziroma je nasičen s preveliko količino ogljikovega dioksida. Vendar so z raziskavo na neki način ovrgli to teorijo, saj tisti, ki so bili izpostavljeni visoki koncentraciji ogljikovega dioksida, niso zehali nič pogosteje.

Zanimiv je podatek, da je zehanje lahko tudi simptom nekaterih bolezni. Pogosto namreč spremlja ljudi, ki imajo multiplo sklerozo, zaznavajo pa ga tudi pri tistih, ki so bili deležni terapije proti parkinsonovi bolezni. Raziskovalci menijo, da naj bi tudi stimulacija določenih delov možganov povzročila zehanje, trdnih dokazov, zakaj se zehanje pravzaprav pojavlja, pa za zdaj še ni.

Zehanje je nalezljivo

Zanimivo je, da se zehanje enega človeka v družbi pogosto prenese tudi na ostale, čeprav ne kažejo nobenih znakov utrujenosti, še bolj pa preseneča dejstvo, da zehanje spodbudi že sam pogovor, razmišljanje ali branje o tej temi ter tudi gledanje posnetkov, na katerih nekdo zeha.

Zehajo sicer vsa živa bitja, a znanstveniki so podrobne raziskave naredili le na ljudeh in šimpanzih, ki so pokazale presenetljive podobnosti. Proučevali so 23 šimpanzov, ki so jih razdelili v dve skupini in jim predvajali posnetke drugih šimpanzov, ki so zehali ali samo počivali. Tisti, ki so gledali zehanje, so tudi sami zehali za 50 odstotkov bolj od tistih, ki so jim predvajali počitek.

Teorije

Teorij o tem, zakaj je zehanje nalezljivo, je veliko. Ena izmed njih pravi, da so v pradavnini lovci imeli poseben ritual, ko so zehali v skupini, da bi s tem drug drugega opozarjali, da morajo ostati budni in osredotočeni na dogajanje, ali so na ta način usklajevali urnike. Ko je namreč nekdo zazehal na straži, je ostalim sporočil, da je zaspan, in takrat je bil čas za drugo izmeno. Spet druga teorija pravi, da naj bi šlo za nezavedno komunikacijo, ki jo lahko primerjamo z istočasnim vzletom ptic.

Vodilni raziskovalec univerze v New Yorku, Gordon Gallup, ki proučuje pojav zehanja, meni, da zehanje sproži poseben mehanizem, ki deluje za ohranjanje skupinske pozornosti. Njegovo prepričanje je podprto z rezultati raziskave, ki so jo opravili med padalci, preden so skočili z aviona.

Znanstveniki so ugotovili tudi, da so zehanju bolj podvrženi ljudje z večjo sposobnostjo izražanja in prepoznavanja čustev. Preučevali so avtistične otroke, pri čemer naj bi tisti, ki imajo avtistične motnje, zehali manj pogosto od zdravih otrok. Vendar kljub številnim raziskavam in teorijam pravega izvora zehanja še niso potrdili s konkretnimi dokazi, prav tako lahko samo domnevajo, zakaj je zehanje nalezljivo. Vsekakor pa je.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na