Ko je lani aprila dr. Naz Jivani s svoje mize vzel uokvirjeno fotografijo ter jo pokazal svoji ženi, medicinski sestri, je hkrati dejal: “Kako srečna sva lahko, da imava dve lepi in zdravi hčerki.“ Stevie je bila takrat stara 19 let, študirala je in sanjala, da bo postala učiteljica. Prepričana je bila, da je pred njo in njenim fantom Toddom, s katerim sta bila skupaj, odkar sta dopolnila 13 let, svetla prihodnost. “Druga hči, Lauren, pa naj bi ravno dopolnila 18 let in bili smo sredi pripravljanja njene rojstnodnevne zabave,“ se spominja dr. Jivani. “V tistem trenutku sem se počutil kot najsrečnejši moški na svetu.“

Toda samo teden dni pozneje, ko sta bila Naz in njegova žena Maureen na dopustu na Portugalskem, je zazvonil zdravnikov telefon. Na ekranu je utripala številka bolnišnice, ki je blizu njegove ordinacije. “To ni pomenilo še nič čudnega,“ pravi dr. Jivani. “Z bolnišnico sem velikokrat sodeloval. Toda ko sem se oglasil, me je nekdo, ki ga nisem poznal, spraševal, ali sem oče Stevie Jivani. Ko sem potrdil, sem začutil, kako me je zajel občutek slabosti, saj me je glas na drugi strani vprašal, ali je kdo poleg mene. Razumel sem, da sledijo slabe novice.“ Nato se spominja, da je slišal le dve besedi: Stevie in oživljanje. “Zbral sem toliko moči, da sem vprašal, ali je priključena na aparat za dihanje. To so zanikali, vendar so mi zatrdili, da se še vedno trudijo, da bi ohranili njeno življenje. Naenkrat sem razumel, da moja hči v tistem trenutku umira. Telefon mi je padel iz rok, začel sem kričati. Maureen me je mirila in na njenem obrazu sem lahko videl strah.“

Počena aorta

Stevie je bila izredno uspešna študentka, v prostem času se je posvečala plesu. Bila je zdrava in polna elana. Šele dan prej, ko se je družila s svojimi prijatelji, je potožila, da jo boli v prsnem košu. Odpravila se je k zdravniku, kjer so jo slikali z rentgenom, pregledali njeno kri ter njeno bitje srca preverili z napravo EKG. Preiskave niso pokazale ničesar, toda posumili so, da gre za krvni strdek, zato so jo obdržali na opazovanju. Stevie je takrat poklicala svojo mlajšo sestro in ji povedala, da bo doma naslednje jutro. Toda naslednji dan se je med pogovorom z medicinsko sestro nenadoma zgrudila. Njeno srce je nehalo biti. Medtem ko so jo zdravniki poskušali oživiti, so njeni starši tekli na letališče, da bi bili čim prej doma. “Ko sva se peljala približno 20 minut, se je telefon spet oglasil,“ pripoveduje Naz. “Glas na drugi strani me je prosil, naj najprej varno ustavim. Nato so mi povedali, da je Stevie kljub njihovemu trudu umrla. Pogledal sem Maureen. Nato sva se objela in jokala. Ko sva se zbrala, sva poklicala Lauren, ki je doma čakala s svojim dedkom. V življenju še nisem opravil hujšega klica.“

Tisti večer se je pretresena in užaloščena družina zbrala v mrtvašnici. “Stevie je bila videti tako mirna, kot bi samo spala,“ je povedala Maureen. “Vsi smo jokali in se zahvaljevali, da smo bili lahko z njo tako srečni vsaj do zdaj.“ Lauren ni mogla verjeti, da sta se prejšnji dan s sestro še normalno pogovarjali. “Takrat pa je bila mrtva in nihče ni vedel, zakaj je umrla,“ je potožila. Pregled je nato pokazal, da jo je ubila počena aorta – žila, ki vodi iz srca. “Ko sem to izvedel, sem bil šokiran,“ pove njen oče, ki je zdravnik. “To se po navadi zgodi veliko starejšim, česa takšnega pri najstnici še nisem videl. Nisem mogel razumeti, kako se je lahko zgodilo kaj takega.“ Toda zaradi težav s srcem žal umirajo tudi mladi ljudje; največkrat naj bi smrt povzročile motnje v srčnem ritmu oziroma aritmija. Toda razlog je lahko tudi počena aorta, pri tako mladih ljudeh po navadi zato, ker je že genetsko šibkejša, pri starejših, ker se v stenah žil naberejo maščobne obloge. Ker je aorta tako blizu srca, je v njej precej visok krvni pritisk. Če del stene oslabi, tam nastane nekakšen balon, ki lahko poči. To se lahko zgodi v nekaj letih ali v nekaj dneh. Navadna rentgenska slika pri Stevie tega ni mogla pokazati, bi pa stanje lahko razkrilo CT-slikanje ali ehokardiogram, ultrazvočna preiskava srca.

V bolnišnici so dejali, da se je vse skupaj odvilo tako hitro, da bi bilo njeno smrt težko preprečiti, toda njen oče si ne more odpustiti, da ni opazil kakršnega koli opozorila. “Zdravnik sem, moja naloga je, da rešujem življenja,“ pravi skoraj objokan. “Toda ni mi uspelo rešiti hčerke. Kot družina smo si bili tako blizu, da smo zdaj povsem uničeni.“ Da tega ne bi bilo treba doživeti nobeni drugi družini, je svoje življenje posvetil tudi raziskovanju te bolezni.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na