Redka bolezen, ki povzroča opitost

Eno takšnih je sindrom 'auto-brewery' - uradnega prevoda kot takšnega ni, dobesedno pa lahko prevedemo kot sindrom lastne fermentacije, pri katerem se v telesu tvori alkohol, čeprav oseba ni zaužila niti kapljice alkoholne pijače. Posamezniki se lahko po povsem običajnem obroku znajdejo v stanju, podobnem opitosti, kar pogosto vodi v nerazumevanje okolice in napačne obtožbe. 

Ker gre za izjemno redko in premalo raziskano zdravstveno stanje, je vsaka nova znanstvena ugotovitev ključna za boljše razumevanje njegovega nastanka. Nedavna raziskava, o kateri piše ScienceAlert, ponuja pomemben vpogled v to nenavadno dogajanje v človeškem telesu.

Kot navaja ScienceAlert, so raziskovalci izvedli najobsežnejšo analizo bolnikov s potrjenim sindromom auto-brewery doslej. V preteklosti je veljalo, da je za nastanek etanola v telesu odgovorna predvsem glivična okužba, vendar so nove ugotovitve pokazale drugačno sliko. Raziskovalci so preučevali vzorce blata 22 bolnikov in jih primerjali z vzorci njihovih zdravih partnerjev v gospodinjstvu.

Ugotovili so, da sta pri obolelih izrazito pogostejši dve vrsti bakterij, ki sta v laboratorijskih pogojih proizvedli visoke ravni etanola. Kot poroča vir, to predstavlja pomemben premik v razumevanju bolezni, saj jasno kaže na bakterijski izvor težave.

Te bakterije, kot piše ScienceAlert, presnavljajo ogljikove hidrate iz hrane na način, ki vodi v tvorbo etanola. To pomeni, da lahko že običajen obrok sproži simptome, ki so podobni učinkom uživanja alkohola. Bolniki se tako lahko soočajo z omotico, motnjami ravnotežja in drugimi znaki opitosti, čeprav alkohola sploh niso zaužili. Zaradi redkosti bolezni je pot do diagnoze pogosto dolgotrajna, mnogi pa se znajdejo v položaju, ko jim okolica ne verjame. Kot navaja vir, je prav zato pomembno, da se zdravstvena stroka seznani z novimi spoznanji, saj ta omogočajo boljše prepoznavanje in razumevanje mehanizmov bolezni.

Kot poroča ScienceAlert, gre za prvo obsežnejšo potrditev, da je sindrom auto-brewery lahko posledica bakterijskega neravnovesja v črevesju. Zaradi izjemne redkosti bolezni in pomanjkanja enotnih diagnostičnih smernic je vsak nov znanstveni vpogled dragocen. Ugotovitve raziskovalcev odpirajo možnosti za razvoj bolj ciljanih terapevtskih pristopov, ki bi lahko v prihodnje izboljšali obravnavo bolnikov ter zmanjšali stigmo, ki pogosto spremlja to stanje. Razumevanje, da simptomi niso posledica vedenjskih vzorcev, temveč bioloških procesov, je ključno za bolj empatičen in strokoven pristop.

Ko se zavedamo, da lahko črevesne bakterije pri nekaterih posameznikih povzročijo nastanek etanola, postane jasno, kako pomembno je nadaljnje raziskovanje tega redkega sindroma. Le tako bo mogoče razviti učinkovitejše diagnostične in terapevtske metode ter bolnikom zagotoviti ustrezno podporo.

Vir: ScienceAlert