Žal ni bilo materino znamenje ...

Rojstvo otroka naj bi bilo za vsakega starša najsrečnejši trenutek v življenju, 32-letna Yvonne Bull iz angleške grofije Dorset pa je odkrito priznala, da je jokala od groze, ko so ji 1. marca letos v naročje položili novorojenko Isabel. “Na levi strani njene drobcene glavice je rasla ogromna vijolična tvorba v velikosti žogice za golf, česa takega še nisem videla,“ se spominja novopečena mamica. Toda domov je odšla nekoliko pomirjena, saj ji je kar 20 zdravnikov potrdilo, da gre le za nedolžno materino znamenje in da je lahko brez skrbi. Celo ultrazvok in magnetna resonanca nista pokazala nobenih znakov za preplah, tako da je eden izmed zdravnikov v šali pripomnil, da je mala Isabel tako zdrava, da je noče videti celo leto v bolnišnici. Nekaj dni pozneje, ko je znamenje začelo krvaveti, so deklico odpeljali nazaj v bolnišnico, a je dobila le zdravilo za zmanjševanje znamenja in tolažilne besede, češ da je vse v najlepšem redu.

Vendar je bila Yvone, ki je zaposlena kot medicinska sestra, kljub obetavnim napovedim v dvomih, zato se je odločila poiskati drugo mnenje, a je bila naročena šele en mesec pozneje. Toda v roku enega meseca se je na videz nedolžno znamenje povečalo do velikosti grenivke, zato je bila Isabel sprejeta v bolnišnico Great Ormond Street v Londonu. Ko so podrobnejše preiskave pokazale, da gre pravzaprav za sarkom, agresivni maligni tumor, katerega je bilo nujno v najkrajšem možnem času odstraniti, sta starša male Isabel ostala brez besed. “Ne morem verjeti, da nihče od zdravnikov do takrat po vseh preiskavah ni odkril ničesar nenavadnega, popolnoma smo bili zgroženi,“ še vedno pretresena pove mati. Med 6-urno operacijo so ogromen tumor sicer uspešno odstranili, pri tem so žal morali žrtvovati tudi levo uho, toda ker se je agresivni rak razširil tudi na kostni mozeg, so morali nemudoma začeti tudi s kemoterapijo.

Danes, ko je mali Isabel že štiri mesece, sta starša končno nekoliko pomirjena, saj se je zdravljenje izkazalo za uspešno in se stanje počasi izboljšuje, vendar je pot do popolne ozdravitve še dolga in trnova. Poleg kemoterapije in radioterapije jo čaka še rekonstrukcija levega ušesa, zna pa se celo zgoditi, da bo imela motnje v govoru. A to je še najmanj, glede na to, kaj bi se lahko zgodilo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na