34 let ima šele Stacie Rafton. Prejšnjega januarja se je začela nočna mora za njeno družino. Potem ko je imela napad podoben epileptičnemu, so ji diagnozirali tumor v možganih. Najprej so mislili, da gre za možgansko kap, a je magnetna resonanca razkrila tumor. 

Zdravniki so ji povedali, da bo živela samo še pet let

Odkar je imela 15 let, so jo pogosto mučili glavoboli ter utrujenost. Zdravniki so mislili, da se ne zna umiriti in si povzroča stres. Toda po napadu je magnetna resonanca pokazala, da ima tumor v možganih. Toliko časa se je že razvijal in bil velik kot žogica za golf. Šest tednov je čakala na operacijo, sledili sta radio in kemoterapija. A nekaj tumorja je ostalo. Zdravniki so ji povedali, da bo živela še največ pet let.

Odkar je to izvedela, pripravlja za hčeri škatli spominov – od voščilnic za rojstni dan, letalskih kart, šolskih priznanj. V škatlah je vse, po čemer bi se je lahko spominjali. "Potem ko sem si opomogla in se spopadla z novico, sem se odločila, da ne bom več zapravljala časa s tem, da ne bi bila pozitivna in da ne bi skupaj z družino pripravljala spomine," pravi. "Vse sem vključila, po čemer bi se lahko spomnili, kdo sem bila in kdo smo bili vsi skupaj kot družina. Boli me srce, ko pomislim, da bodo živeli brez mene. Kennyja (mož op. a.) poznam 16 let in boli me srce, ko pomislim, da bo moral načrtovati moj pogreb."

Zaradi svoje mladosti ni mislila, da je lahko kaj tako resnega

Pravi, da se je zelo prestrašila, ko je doživela napad, a da zaradi svoje mladosti ni mislila, da je lahko kaj tako resnega. "Takoj sem pomislila na hčeri, Sophie in Chloe, in na vse, kar bom zamudila. Kako bosta končali šolo, se poročili, imeli otroke. Bolelo me je srce. Nisem želela zamuditi vseh teh posebnih družinskih dogodkov," pripoveduje. "Moja želja je, da dekleti živita čim bolj normalno še naprej. Ni mi všeč, kako moja bolezen vpliva na družino. Veliko si želim še doživeti, toda sedaj imam časovno omejitev. Napisala sem seznam. Želim skočiti s padalom, se naučiti deskati in z otroki obiskati Disneyland, dokler še lahko. Ni mi lahko, ampak družina mi vliva moč. Ni lahko živeti s tumorjem. Vzeti moram veliko protibolečinskih sredstev in veliko prespati, toda kljub temu sem odločena, da bom z družino polno izkoristila, kar mi je še preostalo časa." Kako hitro se lahko življenje obrne na glavo, a mlada družina poskuša ostati pozitivna.