15-letno dekle iz Afrike je k zdravnikom prišla z vsemi simptomi nosečnosti. Novica je presenetila tako zdravnike kot tudi dekle, saj deklica nima vagine in ni mogla imeti spolnih odnosov. Deklica se je namreč rodila s prirojeno telesno napako, kongenitalno deformacijo, imenovano sindrom Mayer-von Rokitansky-Küster-Hauser.

Ko so zdravniki pregledovali njen zdravniški karton, so ugotovili, da je bila 278 dni pred tem v bolnišnici zaradi vbodne rane v želodec. Ugotovili so tudi, da je imela, preden je bila zabodena, oralni spolni odnos s svojim novim fantom. Med dejanjem ju je nato zalotil njen nekdanji fant, ki jo je iz ljubosumja napadel z nožem in zabodel v trebuh. Ker povprečna nosečnost traja 280 dni, so menili, da je deklica lahko resnično noseča in tako je kmalu zatem rodila s pomočjo carskega reza.

Edina možna razlaga za njeno nosečnost je, kot pravijo strokovnjaki, da je spermij pri poškodbi 'odplaval' preko prebavnega in črevesnega trakta do reproduktivnih organov.

Kako je sperma lahko preživela?

“Gre za neverjeten splet naključij,“ pravi dr. Richard Paulson. “Kljub temu pa je tovrstna zanositev popolnoma mogoča.“ In čeprav zdravniki vedo, da sperma za preživetje potrebuje okolje z visokim pH faktorjem in bi se v želodčni kislini z nizkim pH faktorjem uničila, pravijo, da spermiji plavajo v tekočini, ki jih ščiti. “Poleg tega se v semenski tekočini nahaja več sto milijonov spermijev. Če je 90 odstotkov uničenih, jih še vedno ostane več deset milijonov,“ pravi urolog dr. Peter Schlegel.

Z njim pa se strinja tudi Paulson, ki pravi, da morajo biti spermiji izjemno trdoživi, če se želijo iz kislega območja v vagini prebiti do bolj prijaznega okolja v materničnem vratu in maternici. “Ko sperma doseže trebušno steno, lahko tam preživi tudi nekaj dni,“ dodaja. “Pot od želodca do reproduktivnih organov je sicer izjemno dolga, a se jim je v tem primeru očitno uspelo prebiti do tam. Za oploditev je namreč dovolj že, če sperma doseže okolje jajčeca.“

Sperma lahko potuje zelo daleč

Dr. Schlegel je povedal, da lahko spermiji plavajo v in zunaj reproduktivnih organov vse do trebušne prepone. “Jajčeca se sprostijo iz jajčnikov in nekaj časa prosto plavajo, preden se spustijo do materničnega vratu. Če so kje v bližini spermiji, lahko pride do oploditve.“

Nekateri zdravniki pa kljub vsem razlagam dvomijo v resničnost zgodbe 15-letnega dekleta. Dekličina prirojena napaka je sicer v medicini dobro poznana, a menijo, da bi deklica do 15. leta starosti živela v močnih bolečinah, če bi imela trebuh poln menstrualne tekočine, ki se ne bi mogla izločiti. Zbrana menstrualna tekočina naj bi namreč oteževala oploditev in zanositev. “Če bi njeni reproduktivni organi delovali povsem normalno, bi imela želodec poln krvi. V tem primeru bi morala biti operirana ali pa bi umrla,“ pravi dr. Sherman J. Silber.

Strokovnjaki, ki verjamejo v zgodbo, pa verjamejo, da je deklica pred tem imela le eno, največ dve ovulaciji in da je zato lahko zanosila.

Sindrom Mayer-von Rokitansky-Küster-Hauser

Sindrom Mayer-von Rokitansky-Küster-Hauser prizadene eno med 4000–5000 deklicami. Te se rodijo brez nožnice, imajo pa lahko normalno razvito maternico, jajčnike in druge zunanje sekundarne spolne organe, kot na primer prsi, a zaradi odsotnosti nožnice ne morejo imeti spolnih odnosov in roditi.

Kirurgi so do zdaj opravljali rekonstrukcijo nožnice s presaditvijo kožnega tkiva ali črevesne sluznice, vendar je poseg invaziven, dolgotrajen in boleč, da pa se razvije normalno mukozno tkivo, je potrebno veliko časa.