Ker je Umnuayporn Tongprapai tehtala 274 kilogramov, je imela nemalo zdravstvenih težav. Ščitnica ji ni delala tako, kot bi morala, in hoditi skorajda ni več mogla, saj se je po nekaj korakih tako utrudila, da je morala nemudoma sesti. Njena kolena in gležnji skoraj 300 kilogramov preprosto niso mogli dolgo držati. Tako je bila v zadnjih treh letih 40-letna Tajka ves čas zaprta med štiri stene svojega majhnega stanovanja, kjer je živela skupaj s posvojenima sinovoma, ki sta ji ves čas stala ob strani in ji pomagala. ''V tem stanovanju sem preživela zadnja tri leta. Niti enkrat samkrat nisem šla ven. Zelo težko sem namreč hodila in še do stranišča sem komaj prišla. Vso pot od postelje do stranišča sem se morala opirati na enega od sinov,'' pripoveduje.

A ko ji je na nogi začel rasti tumor, je vedela, da bo prej ali slej nekako morala priti do bolnišnice. Na pomoč so ji takoj priskočili tudi prijazni sosedi, ki so se obrnili kar na lokalne oblasti. Te so uredile, da so k Umnuayporni na dom prišli ne le zdravniki, medicinske sestre in reševalci, ampak tudi gasilci in gradbeni inženirji. Premestitev skoraj 300 kilogramov težke ženske namreč ni bila lahka naloga. Iz tretjega nadstropja do pritličja je namreč niso mogli spraviti po stopnicah, blok, kjer je živela, pa ni imel dvigala.

Zato so gradbeni inženirji začasno sestavili zunanje dvigalo, ki so ga do tretjega nadstropja dvignili s pomočjo viličarja. Prebiti so morali celo nekaj sten, da so jo spravili do dvižne naprave. Pred blokom je 40-letnico potem čakal dovolj velik reševalni avto, ki jo je odpeljal do bolnišnice, kjer ji bodo z desne noge odstranili tumor, zdravili težave s ščitnico in jo potem še vključili v program za hujšanje. 40-letnica je neizmerno vesela, ker je po treh letih končno zapustila stanovanje, veseli pa se tudi tega, da bo končno shujšala. ''Potem ko ne bom več tako obilna, si želim oditi na plažo in se zabavati v morju,'' je povedala v upanju, da bo shujševalni program učinkoval.