Čeprav je Gerald Harwood navzven videti čisto običajen zdrav možakar, pa je njegovo življenje vse prej kot običajno in preprosto. 50-letnik je namreč pred tremi leti izgubil spomin. ''Določenih ljudi in dogodkov iz preteklosti se spominjam, na primer poročnega dne, po koščkih se spominjam tudi rojstva svojih otrok,'' pripoveduje Gerald. ''Vendar pa se večine stvari iz svoje preteklosti ne morem spomniti. In grozljivo je živeti tako, da ne veš točno, kdo si in v kaj verjameš. Včasih se mi zdi, kot da nimam več svoje lastne identitete.''

A ne le preteklost, tudi nekateri dogodki, ki se mu dogajajo v sedanjosti, mu ne ostanejo v spominu. Ko mu na primer kateri od treh otrok pove, da je v šoli dobil odlično oceno, se veseli skupaj z njim in je ponosen nanj, a že čez pol ure pozabi na to. Ali pa ko se otroci odpravijo igrat s prijatelji, čez čas Gerald pozabi, da so mu povedali, kje so, in začne ga nadvse skrbeti, saj je prepričan, da se je otrokom kaj zgodilo. Tudi vsakdanja opravila, kot je na primer umivanje in hranjenje, mu velikokrat ne ostanejo v spominu, tako se le eno uro po obroku nikakor ne more spomniti, ali je že jedel ali ne. ''Tudi novih obrazov, ki jih srečujem, si ne morem zapomniti. Tako se mi pogosto dogaja, da nekaj ur za tem, ko nekoga na novo spoznam, že pozabim njegov obraz in ko se ponovno srečava, ne vem, kdo je,'' pove Gerald. ''Včasih se tudi tega ne morem spomniti, v kateri kuhinjski omari imamo spravljene kozarce in v kateri krožnike. Tudi vožnja z avtom je lahko velika težava, kajti včasih se moram preprosto ustaviti in pomisliti, kjer sploh sem, kam sem namenjen in kako priti tja, pa čeprav sem se po tej poti peljal že tisočkrat.''

Za Geraldovo izgubo spomina je kriv tako imenovan encefalitis – vnetje možganskega tkiva, ki ga lahko povzročijo virusi, bakterije, glivice ali pa je vnetje preprosto posledica nekih avtoimunskih reakcij organizma, kar se je zgodilo tudi v Geraldovem primeru. Znaki, ki opozarjajo na encefalitis, so različni in odvisno od tega, kaj je povzročilo vnetje možganskega tkiva:

– motnje zavesti;

– težave z orientacijo;

– povišana telesna temperatura;

– napadi in krči, ki pri nekaterih bolnikih spominjajo na epileptične napade;

– pareza možganskih živcev;

– v skrajen primeru tudi izguba zavesti, koma, paraliza.

Večina naštetih znakov se je pojavila tudi pri Geraldu, čeprav se je sprva začelo zgolj z na prvi pogled nedolžnimi glavoboli. Tako so sprva zdravniki mislili, da gre za sinusitis – vnetje sluznične membrane in obnosnih sinusov. Ker pa se je kmalu njegovo stanje poslabšalo, so prvo diagnozo ovrgli. ''Po vsem telesu sem imel vse hujše bolečine, razpoloženje mi je začelo nihati, velikokrat sem bila tako zelo utrujen. Dobival sem celo krče in napade, ki so bili sprva precej blagi – prestal sem jih kar stoje. Sčasoma pa so se poslabšali in tako sem se enkrat zgrudil kar v službi,'' se spominja Britanec. Zdravniki so tako posumili, da Gerald boleha za epilepsijo, potem pa tudi to diagnozo ovrgli in njegovi ženi Adi rekli, da je za njegove težave najverjetneje kriv možganski tumor. ''Na tej točki me Gerald že skorajda ni več prepoznal in včasih je mislil, da je v hotelu in ne v bolnišnici. Napovedi so bile zelo slabe. Zdravniki so mi rekli, da se bo njegovo stanje še poslabšalo in da bo sčasoma umrl,'' se spominja Ada. Pa vendar so zdravniki potem končno prišli do prave diagnoze – encefalitis, vendar zdravljenje, ki je sledilo pravi diagnozi, ni pomagalo.

A Ada ni bila pripravljena obupati nad možem in je prek spleta stopila v kontakt z Združenjem za encefalitis. ''Tam so mi povedali za še eno zdravljenje bolezni, imunoglobinsko terapijo, ki bi sicer lahko delovala, a ni bila tako lahko dostopna,'' pove Ada, ki pa je napela vse moči in možu kljub vsemu priskrbela zdravljenje, ki se je obrestovalo. Okrevanje je bilo sicer težko in dolgotrajno, a Gerald ni imel več napadov in počasi se je začel spet zavedati in spominjati okolice. Čeprav njegovo življenje nikoli več ne bo takšno, kot je bilo, in čeprav so nekateri spomini za vedno izgubljeni, pa je Britanec odločen, da bo izkoristil priložnost, ki mu je bila dana.