Infekcije, ki bi se jim lahko v velikem obsegu z ustrezno higieno izognili, so vzrok za številne smrti v bolnišnicah. V Evropi za bolnišničnimi okužbami letno zboli približno 4,1 milijona ljudi, od tega pa jih 37.000 izgubi boj za življenje.

V 27 evropskih državah so zabeležili podobno število mrtvih zaradi prometnih nesreč, kar pomeni, da enako število ljudi umre zaradi nesreč kakor zaradi bolnišničnih okužb, bakterijskih in virusnih. Če prometnih nesreč ni mogoče preprečiti, pa to za bolnišnične okužbe ne velja. Po mnenju ECDC, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, naj bi namreč bilo mogoče zmanjšati število primerov za od 20 do 30 odstotkov le z upoštevanjem higienskih standardov.

Bolniki se z bakterijami okužijo oralno, na primer z okuženo hrano, zdravili in pijačo, fekalno-oralno, torej tako, da se povzročitelji bolezni izločajo z iztrebki (blatom ali urinom) in v telo vstopajo skozi usta ali pa zračno, torej kapljično, s kašljanjem, kihanjem in s prašnimi delci.

Okužbam bi se lahko v veliki meri izognili z ustrezno zaščito bolnika, osebja in obiskovalcev, najpomembnejšo vlogo pa pri tem igra ustrezna higiena. Ta med drugim vključuje redno čiščenje, razkuževanje in umivanje rok, uporabo zaščitne opreme, cepljenje, izogibanje stikom umazanega perila z delovno obleko zdravnikov, pravilno ravnanje z odpadki, redno in skrbno razkuževanje kirurških instrumentov in drugih zdravniških pripomočkov, ki pridejo v stik s pacientom, ter ustrezno in predvsem konstantno skrb za higieno bolnikov. Pomembna pa je tudi pravilna in smotrna uporaba antibiotikov, saj so zaradi povečanja odpornosti bakterij na antibiotike številna zdravila neuporabna.

Po podatkih ECDC naj bi bolniki najpogosteje trpeli za okužbami sečil in spodnjih dihal, infekcijami na kirurškem mestu ali okužbami krvi prek infuzije. Preostale okužbe vključujejo okužbe prebavil, kože in mehkih tkiv. Mikroorganizma, ki sta najpogostejša povzročitelja okužb sta Escherichia coli in Staphylococcus aureus, sledi pa jima bakterija Pseudomonas aeruginosa. Od naštetih mikroorganizmov največje težave predstavlja MRSA (Staphylococcus aureus), ki je postala odporna tudi na antibiotike zadnje generacije. ECDC pa pri tem najbolj opozarja na to, da je MRSA že prešla zidove bolnišnic in povzroča vse več žrtev tudi v domovih za starejše, domačih skupnostih in celo pri domačih živalih.