Chloe Holman ni bila debelušen otrok. Nenadzorovano se je začela rediti pri 12 letih, in ko je bila stara 15, je tehtala že skoraj 100 kilogramov. ''Prijatelji so mi zato, ker sem bila vedno bolj debela, obrnili hrbet,'' pripoveduje danes 17-letna Chloe. ''Zaradi debelosti ne morem več početi tega, kar bi tako rada počela. Ne morem oditi nekam daleč na morje, ker se bojim, da zaradi debelosti ne bom mogla na letalo. Ne morem v diskoteke in klube, ker ljudje ves čas strmijo vame in nekaj šepetajo.''

Njenih težav se dobro zaveda tudi njena mama Helen, ki pa za razliko od svoje hčere nima težav s težo. Se pa močno boji za hčerino zdravje. ''V zadnjih letih so se njene težave poslabšale. Začela je vedno bolj jesti. Izgubila je prijatelje in tolažbo našla v hrani. Ko je postalo res hudo – ko je nenehno jedla, karkoli je našla doma – sem v obupu celo začela skrivati hrano pred njo. Kupila sem škatle s ključavnicami in hrano zaklepala. A je kljub temu še vedno našla kaj neprimernega in nezdravega za pod zob in jedla,'' se spominja 36-letna Helen, ki je svoji hčerki poskušala pomagati tudi tako, da jo je s seboj vzela na ure fitnesa in aerobike. ''To ni bila rešitev. Kajti če nekdo ne mara telesne aktivnosti oziroma telovadbe, tudi na urah aerobike ne bo sodeloval. Stal bo tam in čakal, da ura mine. Če nekdo noče telovaditi, ga k temu ne moreš prisiliti.''

Zdaj pa je Helen hčerko prijavila na poletno kolonijo za prekomerno težke najstnike. Poletnega druženja s strokovnjaki za prehrano in drugimi prekomerno težkimi mladostniki se tudi Chloe nadvse veseli. ''To je moje zadnje upanje. Kajti to kompulzivno prenajedanje je kot bolezen, zato rabim strokovno pomoč. Kolonije se veselim tudi zato, ker bodo tam tudi drugi debelejši otroci in vem, da me ti ne bodo obsojali,'' pove Chloe.

Kolonija za prekomerno težke mladostnike traja štiri, šest ali osem tednov – odvisno, kateri program si posameznik izbere. Pravila, ki se jih morajo v tem času, ko sodelujejo v koloniji, pa so precej stroga. Vsak dan se morajo gibati – plavati, voziti s čolni, hoditi. Nezdrava in redilna hrana, kot so cvrt krompirček, čips, sladkarije, mastno mesi, je prepovedana. Mladostniki se udeležujejo tudi delavnic, ki jih vodijo priznani dietetiki in strokovnjaki za prehrano. Ti jih skušajo naučiti pravilnega odnosa do hrane in pomena zdravega prehranjevanja, medtem ko skušajo psihologi s kognitivno terapijo priti do dna njihovim težavam s hrano. Tako tudi Chloe vse upe polaga v tedne, ki jih bo preživela v koloniji. Želi si, da bi se naučila spet normalno jesti in da bi lahko shujšala ter tako spet zaživela staro življenje, ko je še imela prijatelje in ko je rada hodila med ljudi.