Sarah Goodyear iz Aberdeenshira je zbolela za tako hudo obliko gripe, da so zdravniki sprva mislili, da bo umrla. “Vsi so bili srečni, da sem živa, le jaz ne. Izgubila sem otroka, kar je bila najhujša stvar, ki se mi je zgodila v življenju. Ko so mi povedali, da mi bodo morali amputirati obe stopali, pa sem čutila, da je tako prav in da sem si to zaslužila,“ pravi. “V glavi sem imela misel, da sem otroka prikrajšala za kisik in da je umrl zaradi mene. Dolgo sem potrebovala, da sem dojela, da nisem splavila po svoji krivdi. Kriva je bila gripa, ki je pustošila po mojem telesu in skoraj ubila tudi mene.“

43-letna Sarah, z možem Simonom imata enega sina Matthewa, se je z virusom gripe okužila med drugo nosečnostjo. V 28. tednu se je že močno veselila novega člana in nestrpno čakala na porod. “Bila sem v odlični formi in počutila sem se zdravo kot še nikoli,“ pravi. Kar naenkrat pa se ji je počutje močno poslabšalo. Imela je vneto grlo, visoko telesno temperaturo in bilo ji je močno slabo, zato se je odpravila k zdravniku. Ta ji je povedal, da ima gripo, ji priporočil čim več počitka, paracetamol in veliko tekočine. Še isto noč pa se ji je stanje močno poslabšalo.

Sarah so nemudoma odpeljali v bolnišnico Aberdeen Royal Infirmary, kjer so ji diagnosticirali pljučnico. Virus gripe ji je popolnoma napadel pljuča, ker je bil njen imunski sistem zaradi nosečnosti nekoliko oslabel, pa se je bolezen razvila v pljučnico. Zatem so zdravniki ugotovili, da otrok ni preživel. Priklopili so jo na aparature – sama ni mogla niti več dihati – in jo uspavali v umetno komo. Prvič je samostojno zadihala šele po desetih tednih. “Prihoda v bolnišnico se sploh ne spomnim. Simon je tistega večera ostal doma, da je pazil na Matthewa, mene pa so odpeljali. Prišel je ob osmih zjutraj, a sem bila takrat že v komi in na oddelku za intenzivno nego. Zdravniki so pričakovali najhujše, moji družini pa so tudi povedali, da po vsej verjetnosti ne bom preživela.“

Simon je bil ob tej novici potrt – ni izgubil le otroka, obstajala je tudi nevarnost, da bo ostal brez svoje ljubljene žene. Matthewa, ki je bil takrat star tri leta, je odpeljal v bolnišnico, da se je lahko poslovil od svoje mamice. Poljubil jo je na lice in stisnil za roko.

Obupani zdravniki so imeli na razpolago le še eno možnost, kako Sarah rešiti življenje. Iz Leicestra so pripeljali posebno napravo, ki diha namesto oseb, ki so praktično že na smrtni postelji, kot je bila Sarah. “Po petih dneh se mi je raven kisika v telesu začela dvigovati. Vsi so bili navdušeni, kljub temu pa so zdravniki opozarjali družino, da sem morda utrpela kakšne možganske poškodbe.“

K sreči se je Sarah dva tedna zatem zbudila iz kome, njeni možgani pa niso utrpeli nobenih posledic, vendar pa so bili njeni udi počrneli in odmrli. V okončine namreč ni prišlo dovolj kisika, saj so kri črpali predvsem notranji organi. Na ventilator je ostala priklopljena še sedem tednov. Spopadala se je z izgubo otroka, zdravniki pa so ji morali povedati še eno grozljivo novico – da ji bodo morali amputirati obe nogi. “Sprva so govorili o amputaciji obeh nog tik pod kolenom, a so me najprej poslali domov in telesu pustili čas, da samo okreva,“ pravi. Mesec kasneje se je vrnila v bolnišnico. Njene noge so si opomogle, tako so ji amputirali zgolj prste na nogah. “Izguba prstov se mi je zdela pravo olajšanje, saj sem najprej mislila, da bom ostala brez obeh nog.“

Sedaj, 10 let kasneje, se je Sarah končno sprijaznila z izgubo otroka in nehala za nesrečo kriviti sebe. Dve leti kasneje je znova zanosila in rodila hčerko Daisy. “Seveda ne more nihče nadomestiti Roberta, kakor sva hotela poimenovati otročka, a ko se je rodila Daisy, se mi je svet popolnoma spremenil. Bila je največje darilo v mojem življenju.“ Še dve leti kasneje pa je rodila še eno hčer, ki sta jo s Simonom poimenovala Millie in je sedaj stara že šest let.

Čeprav ima Sarah še vedno bolečine, lahko hodi. Da bo spregovorila o svoji izkušnji, se je odločila zato, ker želi s svojo zgodbo opozoriti nosečnice na nevarnosti, ki jih zanje predstavljajo na prvi pogled nedolžne bolezni. “Ne morem vam povedati, kako pomembno je za nosečnice cepljenje. Moj otrok bi zaradi gripe skoraj izgubil mamico.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na