Obupani in žalostni John si je kar sedemkrat skušal vzeti življenje.

Novice

Zaradi hude depresije si je sedemkrat jemal življenje

E. D.

07. 08. 2010 13.34

Pri komaj 15 letih je John padel v hudo depresijo. Prepričan je bil, da ga nihče ne mara. Ko ni videl več izhoda, si je skušal vzeti življenje, in to kar sedemkrat. Potem pa je le uvidel, da je njegovo početje sebično, in poiskal pomoč.

''Bil sem tako zmeden in nesrečen. Iskal sem sam sebe, hkrati pa sem imel občutek, da me nihče ne mara. A vse, kar sem si želel, je bilo, da bi me ljudje imeli radi,'' je povedal John. ''Bil sem tako zelo depresiven, da sem si želel le še zapustiti ta svet in končati svoje trpljenje. Na toliko načinov sem si skušal vzeti življenje, a mi je vedno znova spodletelo.''

''Bil sem tako zmeden in nesrečen. Iskal sem sam sebe, hkrati pa sem imel občutek, da me nihče ne mara,'' je povedal najstnik. (simbolična fotografija) FOTO: iStockphoto

Ko si je prvič hotel vzeti življenje, je pojedel 20 tablet, ki mu jih je zdravnik predpisal proti depresiji. A namesto večnega spanca so mu zdravila prinesla le hudo slabost, bruhanje in glavobol. Tudi drugič je poskušal na enak način – s tabletami. A tudi tokrat poskus samomora ni uspel. Potem pa je, še bolj obupan in depresiven, vzel britvico in si rezal zapestja. A usodnega reza ni zmogel. Vedno znova je grozljive poskuse, da si vzame življenje, končal in preprečil najhujše. Potem si je rane na zapestjih oskrbel kar sam in si jih skril s trakovi, da starši ne bi opazili njegovega grozljivega početja. ''Nekajkrat sem celo brezglavo stekel čez prometno ulico in upal, da me bo zbil kakšen avto, a očitno mi tudi to ni bilo namenjeno. Tudi ti poskusi, da umrem, so se srečno končali,'' je še povedal najstnik.

Vendar je Johnova 50-letna mama Yeo opazila, da se z njenim sinom nekaj dogaja. Začel je izostajati od pouka, nobenega prijatelja ni imel, komaj je še govoril z njo. ''Grozljivo je bilo gledati, kako trpi in se vedno bolj zapira vase. Skušala sem se mu približati in mu pomagati, a tudi to ni bilo dovolj,'' se spominja Yeo. Potem pa ga je nekako le uspela prepričati, da je obiskal svetovalko. Ta je najstniku, ki se je kar dve leti vrtel v začaranem krogu depresije, obupa in želje po smrti, končno odprla oči. Pomagala mu je, da je uvidel, kako sebično razmišlja. ''Svetovalka mi je pomagala, da sem uvidel, da moje obnašanje in moja dejanja vplivajo tudi na ljudi okrog mene. Če bi si vzel življenje, le kako bi to potem vplivalo na življenje mojih staršev?'' pove mladenič. ''Bil sem zelo sebičen, saj sem mislil le nase in na to, kako bi bilo zame najlažje. Nisem pa pomislil, kako bi moj samomor vplival na druge. In ko sem se zavedel, da bi moji bližnji zaradi mojega sebičnega dejanja trpeli, da bi jih močno prizadel, sem sklenil, da moram nekaj ukreniti s sabo.''

Danes je John spet srečen in spet se veseli življenja. (simbolična fotografija)FOTO: iStockphoto

Tako se je začel John s pomočjo rednih terapij počasi spet pobirati. Osredotočil se je na prihodnost in na to, kaj vse bi si želel v življenju doseči, ter skušal enkrat za vselej opraviti s preteklostjo. Ponovno se je vpisal v šolo in se trudil navezati nova prijateljstva. ''Vesel sem, da mi noben od poskusov samomora ni uspel. Življenje je namreč preveč dragoceno, da bi ga tako zapravil. Ceniti moramo vsak trenutek, ki nam je dan. Tisti, ki so velikokrat na tleh, potrti in brez upanja, se morajo spomniti tega,'' pravi danes 17-letni John, ki zdaj po ulicah hodi z dvignjeno glavo, ima veliko prijateljev, sanj in ciljev, ki si jih želi nekoč doseči.

samomor depresija žalost obup strah tesnoba duševno zdravje