Chris Birch je živel umirjeno, povsem povprečno življenje. Zaposlen je bil v lokalni banki, do ušes je bil zaljubljen v zaročenko Jemmo, s katero sta načrtovala prihajajočo poroko, prosti čas je rad preživljal s prijatelji – ob kozarčku piva ali pred televizijo, kjer so skupaj gledali prenose tekem. Potem pa se je nekega dne vse spremenilo. Po hudem prepiru z zaročenko se je Chris s prijatelji odpravil v bližnji park, da bi pozabil na ljubezenske težave in se sprostil z igranjem nogometa. V sproščenem vzdušju je razigrani Chris naredil salto, ki pa se je ponesrečila. Treščil je ob tla in si hudo poškodoval vrat, krvni strdek pa je povzročil možgansko kap.
Prijatelji so nemudoma poklicali reševalce, ki so Chrisa odpeljali v bližnjo bolnišnico. Tam ga je že čakala družina, ki je naslednje ure v strahu čakala, kaj se bo zgodilo. Po glavi jim je rojilo na tisoče vprašanj. Si bo Chris opomogel? Bo lahko hodil? Bo lahko govoril? Bo spet takšen, kot je bil nekoč? ''Prvo, kar se spominjam, ko sem spet prišel k zavesti, je moja mama, ki je bedela ob moji bolniški postelji. Morda se sliši nenavadno, a takoj, ko sem se zbudil, sem se počutil popolnoma drugače,'' se spominja Chris, ki pa se z občutki drugačnosti ter spremenjenosti ni obremenjeval, temveč se je raje osredotočil na okrevanje in fizioterapije. ''Zdravniki so mi razložili, da bom potreboval več mesecev rednih in napornih terapij, da bom spet takšen kot nekoč. Tako da sem vso svojo pozornost namenil okrevanju. Ko sem prišel iz bolnišnice, sem se spet preselil k mami in očetu ter začel obiskovati terapije. Moral sem se namreč spet naučiti hoditi, jesti, celo govoriti. Prijatelji in družina so mi stali ob strani ter upali, da bodo kmalu spet ugledali tistega starega Chrisa.''
A starega Chrisa ni bilo več in bolj kot je bil spet pri močeh, bolj se je zavedal tega. Njegova zanimanja so se povsem spremenila. Nogomet, ragbi in drugi športi ga sploh niso več zanimali, prav tako ne lepa dekleta. Ko ga je nekega večera ena zapeljevala in začela poljubljati, ni ob tem začutil ničesar več. Potem pa je nekega večera med gledanjem televizije opazil, da pravzaprav njegovo pozornost bolj kot lepe ženske pritegnejo simpatični moški. ''Na televiziji se je pojavil neki lep moški in takrat sem v trebuhu začutil metuljčke – to se mi je včasih dogajalo, ko sem opazil kakšno zapeljivo dekle. Ob pogledu na moškega še nikoli do takrat nisem začutil česa takega in tako sem takoj vedel, da je nekaj drugače. Moški na televiziji me je privlačil,'' pove Chris, ki se je odločil, da bo svojim novim občutkom in zanimanjem dal prosto pot.
Našel si je nov krog prijateljev, kajti njegovi stari kolegi, še vedno navdušeni nad športom, pivom in drugimi tipičnimi moškimi stvarmi, preprosto niso razumeli, kaj se dogaja z njim. Tako je Chris prek nove prijateljice spoznal simpatičnega homoseksualnega moškega, s katerim se je pozneje zapletel v razmerje. ''Prepustil sem se vsem tem novim občutkom in se še naprej videval z njim,'' pove. ''Še nikoli pred tem nisem bil z moškim, niti homoseksualnega prijatelja nisem imel. A takrat mi ni bilo več mar, kdo in kakšen sem bil nekoč. Moral sem ostati zvest vsem tem novim občutkom in jim slediti. Zdelo se mi je prav, zato sem se še naprej videval z njim. Potem pa sva nekega večera prvič spala skupaj in takrat sem z gotovostjo vedel, da me ženske vsekakor ne zanimajo več. Vedel sem, da sem vsekakor homoseksualec!''
A po poškodbi vratu in kapi Chris ni zamenjal le spolne usmerjenosti, temveč tudi službo in zunanji videz. Naredil je tečaj frizerstva in se zaposlil v frizerskem salonu, lase si je pobarval na svetlejše odtenke in se postrigel povsem drugače, izgubil je kar nekaj kilogramov in se začel tudi drugače oblačiti. Na enem od pregledov je vprašal nevrologa, kako je možno, da so se njegovo počutje, vedenje in celo spolna usmerjenost po nesreči drastično spremenili. Ta mu je pojasnil, da obstaja verjetnost, da je možganska kap bolj aktivirala prej 'speče' dele možganov. Ti so zdaj prišli na površje in dokončno prevladali, mu je razložil.
26-letni Chris tako danes skupaj s fantom Jackom Powellom, s katerim je v zvezi že leto in pol, živi v stanovanju nad frizerskim salonom, v katerem dela, in pravi, da je srečen kot še nikoli. ''Sem srečnejši kot kadar koli prej in nesreče ne obžalujem. Ne dvomim več vase in ni mi mar, kaj si ljudje mislijo o meni. Sem, kakršen sem,'' je še povedal in dodal, da niti malo ne pogreša starega Chrisa.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV