'Vsi moji vrstniki so imeli mamico in očeta, jaz pa sem odraščala z babico. Ko so za to izvedeli drugi, so me pogosto izzivali, kar mi seveda ni bilo prijetno, doma pa tega prav tako nisem hotela povedati,' je na robu solz priznala Tjaša. Njena mama je za multiplo sklerozo zbolela takoj po njenem rojstvu, zato je otroštvo preživela z babico, z mamo, ki živi v domu, pa ima še danes trden odnos. Pogosto jo spremlja tudi na srečanjih ptujske podružnice Združenja multiple skleroze, kjer je spoznala sedanjega partnerja, ki pa boleha za isto boleznijo.

'Ta bolezen me spremlja že vse življenje. Imam jo v glavi in ne bo šla ven,' je povedala Tjaša in dodala, da kot otrok ni vedela, kaj je z mamo in zakaj je na vozičku. Fant, ki ga je spoznala na srečanjih združenja, ji je bil takoj simpatičen, a je bil sprva nedostopen: 'Potem sem ga jaz ogovorila in naredila prvi korak. Počasi sva se začela spoznavati in preskočila je iskrica. Zdaj sva skupaj poldrugo leto in odkar sva skupaj, so se mu bolezenski znaki močno izboljšali. Zdi se, kot da sem njegovo zdravilo,' je še povedala Tjaša.

''Sprejeti moraš, da je zdravje za vedno izgubljeno''

Za multiplo sklerozo, kronično avtoimunsko vnetno boleznijo, ki prizadene osrednje živčevje, v Sloveniji sicer boleha približno 3000 ljudi,

bolezen pa se pogosto najavi z vnetjem očesnega živca, dvojnim vidom, vrtoglavico, motnjami ravnotežja ali spomina in koncentracije.