A že v naslednjih štirih urah se je takrat 16-letni Britanki zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. Na nogi je opazila nenavadne črne izpuščaje in šele tedaj se je spomnila, da je v šoli že slišala za nevarno bolezen meningitis, ki jo spremljajo takšni izpuščaji. Prestrašena je hotela poklicati na pomoč, a ni imela dovolj moči in sape. ''Hotela sem poklicati pomoč, a sem komaj dihala, kajti moja pljuča so se začela polniti s tekočino,'' se grozljivih trenutkov, ko se je borila za življenje, spominja Nicole. ''Še vedno sem bruhala, bolečina v mojih nogah in želodcu je bila neznosna, črni izpuščaji na mojih nogah pa so se večali in večali. Še enkrat sem poskušala zakričati in poklicati pomoč, takrat pa sem izgubila zavest,'' še pove Nicole.

Takrat so jo odpeljali nazaj v bolnišnico, kjer pa so zdravniki na podlagi na novo prisotnih simptomov in dodatnih preiskav ugotovili, da Nicole boleha za meningitisom – nevarnim vnetjem možganskih ovojnic, lahko pa tudi hrbtenjače – vendar je okužba že tako napredovala, da so ji začeli odpovedovati organi in odmirati okončine. Nicolini starši so s prvim letalom prileteli na Ciper, a ob prihodu v bolnišnico so jim zdravniki povedali, da ima mlada Britanka le od 10 do 20 odstotkov možnosti za preživetje. Naslednjih 12 dni Nicole ni bila pri zavesti, zdravniki pa so se še vedno borili za njeno življenje, nato pa je spet prišla k zavesti, le da je bila paralizirana. ''Ko sem se zbudila, sem najprej mislila, da sem doživela prometno nesrečo. Nisem vedela, ne kdo ne kje sem. Bila sem nadvse prestrašena,'' pripoveduje. A čez tri tedne je bilo njeno zdravje že dovolj stabilno, da so jo iz ciprske bolnišnice prepeljali v Veliko Britanijo, kjer je v bolnišnici preživela še naslednjih osem mesecev in doživela še številne zaplete, zaradi katerih so ji morali amputirati obe nogi in večino prstov na rokah ter zaradi katerih je oslepela na eno oko. Odpovedala ji je tudi večina pomembnih žlez z notranjim izločanjem, zato njen organizem ni več sam proizvajal hormonov, tako je že pri rosnih 18 letih stopila v menopavzo.

''Sprva sem bila obupana. Mislila sem, da je moje življenje za vedno uničeno. In želela sem si, da bi simptome te nevarne bolezni odkrili še pravočasno in ukrepali, preden je bilo prepozno. Kajti pri meningitisu so ključne tiste prve ure, včasih celo minute po okužbi,'' pove danes 18-letna Nicole, ki se je sčasoma sprijaznila z grozljivimi posledicami bolezni in se odločila, da bo kljub vsemu izkoristila vsak nov dan, ki ji je bil dan. Starši so ji priskrbeli poseben, njenim telesnim potrebam prilagojen avtomobil, za katerega je pridobila tudi vozniško dovoljenje. Dokončala je šolanje in se odločila, da bo sodelovala pri ozaveščanju mladih o zgodnjih simptomih in morebitnih posledicah bakterijskega ter virusnega meningitisa. Pred desetimi meseci je spoznala tudi fanta, s katerim se odlično razumeta, odločena je celo, da bo nekoč spet plesala in izvajala gimnastične gibe, kot jih je pred leti. ''Kljub vsemu sem lahko srečna, da sem živa, in na vsak dan gledam kot na darilo. In naredila bom vse, kar je v moji moči, da pomagam drugim, da se izognejo temu, kar je doletelo mene,'' še pove.

Več o prvih znakih meningitisa, o tem, kako poteka bolezen in kakšno je zdravljenje, lahko preberete v članku Prepoznajte simptome meningitisa.