Ko je Maria izvedela, da je okužena z virusom HIV in da boleha tudi za hepatitisom, se ji je zrušil svet. Prepričana je bila, da je bolezni dobila od nezvestega moža, in padla v tako hudo depresijo, da je razmišljala celo o tem, kako bo ubila sebe in moža.
Ko je 54-letna Maria Osorio na televiziji videla oglas za cenovno ugoden pregled z mamogramom, se je brez oklevanja odpravila v mestno bolnišnico. Medtem ko je čakala ne pregled, pa ji je ena od medicinskih sester ponudila tudi brezplačni krvni test in bris nosu. Maria je prijazno ponudbo z veseljem sprejela, a ko je nekaj dni kasneje dobila izvide, se ji je zrušil svet. Izvedela je, da je okužena z virusom HIV in da boleha tudi za hepatitisom. Ker je bila že 37 let poročena s 60-letnim Gabrielom in ker ni imela že od 17. leta nobenega drugega moškega, je bila prepričana, da je spolno prenosljivi bolezni dobila od nezvestega moža. ''Na ves glas sem vpila nanj, ga odrivala od sebe in ga vlekla za lase,'' pripoveduje Maria, ki je v tistem trenutku čutila nepopisno jezo in strah. ''Spraševala sem ga, s kom je bil, on pa je zanikal, da bi me kadar koli prevaral. Jaz pa sem še naprej norela in trdila, da me je gotovo varal – morda pa se je kdaj tako napil, da se sploh ne spomni, da je bil z drugo žensko.'' Šokiran Gabriel pobesneli ženi nikakor ni mogel dopovedati, da od njega ni mogla dobiti bolezni, saj je nikoli ni prevaral. ''Nikoli nisem bil z nobeno drugo. Saj sploh nikamor ne grem. Hodim samo v službo in naravnost domov. Maria je moja edina ženska,'' pove Gabriel.
A ko je nekaj dni pozneje Maria dobila še en klic iz bolnišnice in izvedela, da bolezen hitro napreduje, se je njeno psihično stanje še poslabšalo. Padla je v globoko depresijo, mučiti jo je začela nespečnost, razmišljati je začela celo o samomoru in o tem, da bi najraje ubila tudi moža. ''Hotela sem ga kar ubiti. Zasovražila sem ga in nisem mu več zaupala,'' pripoveduje Maria. ''Veliko sem razmišljala tudi o tem, kako bom naredila samomor. Sklenila sem, da si bom življenje vzela poleti, na obali. Vrgla bi se v velike valove in utonila. Tako bi bilo videti kot nesreča.'' Pa vendar se ji je zdelo čudno, da se kljub zelo napredovani bolezni fizično niti ne počuti tako slabo. Ker jo je mučila nespečnost in je morala jemati tablete za spanje, je sicer postala nekoliko odvisna od zdravil za lajšanje nespešnosti, zaradi strahu in živčnosti je tudi večkrat bruhala, a drugih težav ni imela. Ko se je vrnila v bolnišnico in to povedala tamkajšnji sestri, jo je ta odslovila z besedami, da se medicinske naprave nikoli ne motijo.
A čez tri tedne se je vendarle izkazalo, da so v bolnišnici naredili hudo napako. Maria je bila namreč popolnoma zdrava. ''Mislila sem, da sanjam. Kar naprej sem se zahvaljevala Bogu, da je z mano vse v redu,'' se dobrih novic spominja Maria. A tedni obsojanja moža, vpitja in zmerjanja ter spanja v ločenih sobah so dodobra načeli njun zakon. ''Še vedno se bojiva biti intimna in še vedno sva zelo živčna,'' pravi Maria, ki zaradi vse bolečine in škode, ki ju je terjala napačna diagnoza, toži bolnišnico v New Jerseyu.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV