Potem pa je Jane, ki se nikakor ni mogla sprijazniti z mislijo, da je ostala brez nog – odrezali so jih pod kolenom – osmih prstov na rokah in celo koščka nosu, na podlagi dolgoletnih izkušenj v zdravstvu začela razmišljati, da je bil pravzaprav njen primer zelo šolski in da bi izkušen zdravnik takoj moral pomisliti na sepso. Namesto da so jo poslali domov s protibolečinskimi tabletami, bi jo morali nemudoma začeti zdraviti z antibiotiki, trdi Jane in dodaja: ''Zelo težko je sprejeti, da se je kaj takšnega zgodilo v bolnišnici, kjer sem delala skoraj pol svojega življenja!''

Zato je zdaj vložila tožbo proti bolnišnici in zdravnikom, ki so jo tistega usodnega večera sprejeli na urgenci. A iz bolnišnice so sporočili, da njihovi zdravniki niso naredili nič narobe, saj so se preprosto odzvali na prve simptome bolnice, ki pa niso kazalo na to, da bi šlo za kaj resnejšega in da bi potrebovala zdravljenje z antibiotiki. ''Sočustvujemo z bolnico, njeno družino in sodelavci, ki so v tej bolnišnici delali skupaj z njo. Žal nam je, ker je izgubila okončine. Vendar pa je naše osebje ravnalo pravočasno in pravilno,'' je povedala vodja službe za stike z javnostmi v bolnišnici Baptist South Cindy Hamilton. A Jane je prepričana, da temu ni tako, in bo zdaj pravico iskala prek pravnih poti. Ne glede na vse, pa njeno življenje nikoli več ne bo takšno kot prej. Priklenjena bo na voziček in tudi z rokami ne bo mogla početi več toliko stvari kot nekoč. In kar je najhuje, pravi, nikoli ne bo mogla pozabiti, da bi lahko bilo drugače, če bi le pravočasno prejela ustrezna zdravila.