Veselje je nadomestila žalost

"Kar naprej ji je bilo slabo," pravi Kevin. "Vse, kar je pojedla, je takoj izbruhala. Hrane sploh ni mogla obdržati v želodcu. To je bilo grozljivo gledati, saj se je ob vsem tem trpljenju ves čas trudila biti nasmejana in zadovoljna. Pretvarjala se je, kakor da je vse v redu." Kljub temu je Virginia dobro vedela, da se je poseg ponesrečil. Ko je obiskala zdravnika in mu zaupala težavo, ji je ta rekel, da si vse skupaj le domišlja, in jo poslal domov. "Ker ji je zdravnik zatrdil, da ni nič narobe, ni več iskala pomoči, saj mu je verjela," dodaja Kevin.

Poseg, ki so ga septembra 2010 opravili v londonski univerzitetni bolnišnici in je vključeval zmanjšanje želodca, naj bi Virginio prisilil, da bo jedla manjše porcije. Namesto da bi jedla le manjše porcije, Virginia ni mogla več jesti. Do aprila je bila že tako šibka in podhranjena, da je potrebovala 24-urno oskrbo. Odpeljali so jo v bolnišnico, a je 9. maja preminila. Predstavnik londonske bolnišnice je družini izrazil sožalje.

Ni tako enostavno, kot je videti

Pred kratkim je zaradi operacije krčenja želodca umrla tudi 43-letna Kim Swan iz Peaceheavna. Njen mož je takrat dejal, da zvezdnice, kot sta Fern Britton in Sharon Osbourne, dajejo vtis, da so operacije želodca najenostavnejši način spopadanja s težo. "Leta in leta se bojujejo s težo, nato pa odidejo na operacijo in shujšajo. A ni tako enostavno," je povedal in dodal, da naj vsakdo, ki razmišlja o posegu, dobro premisli, ali si res želi tega. "Oglejte si fotografijo moje žene Kim tik pred smrtjo. Zvijala se je v bolečinah in nato umrla v strašanskih mukah." Kim je po operaciji namreč dobila hudo infekcijo.

Obvodi želodca so lahko zelo nevarni

Virginii so zdravniki opravili poseg, med katerim so ji zmanjšali želodec in skrajšali tanko črevo. Na ta način naj bi oseba zaužila manj hrane, posledično pa shujšala in lažje nadzorovala z debelostjo povezane bolezni. Po tovrstnem posegu naj bi oseba postopoma začela uživati najprej zgolj tekočo hrano, kasneje pa tudi trdno in bolj raznoliko. Ker je želodec po posegu velik približno kot oreh, mora pacient po posegu uživati več majhnih obrokov na dan. V prvih šestih mesecih lahko hitro ali čezmerno uživanje hrane povzroči slabost, bruhanje ali bolečino v želodcu. Pojavijo se lahko bolečine v telesu, utrujenost, mrzlica, suhost kože, tanjšanje ali izguba las in spremembe v razpoloženju. Pri uspešni operaciji naj bi pacient v prvem letu do dveh izgubil od 50 do 60 odstotkov odvečne telesne teže, pravijo strokovnjaki s klinike Mayo, Virginia pa je izgubila več kot 60 odstotkov telesne teže v samo sedmih mesecih.

Seveda lahko tovrstne operacije spremljajo številni zapleti. Obstaja kar nekaj možnosti krvavitev, infekcije, mogoče pa so tudi reakcije na anestezijo. Zapleti vključujejo pomanjkanje vitaminov in mineralov, dehidracijo, nastanek žolčnih ali ledvičnih kamnov, krvaveče želodčne razjede, nastanek hernije na področju zareze, intoleranco na določeno hrano in hipoglikemijo oziroma znižan krvni sladkor. Redkeje lahko zapleti pripeljejo do nastanka krvnih strdkov v nogah, ki lahko potujejo do pljuč in povzročijo pljučno embolijo ali celo smrt. Poveča se tveganje za pljučnico, poseg lahko povzroči iztekanje žolča iz želodca, zožitev odprtine med želodcem in tankim črevesjem, prehitro gibanje hrane skozi črevo, kar povzroči hudo slabost, bruhanje, diarejo, vrtoglavice in znojenje, lahko povzroči tudi smrt.

Za bolnike, pri katerih je operacija uspešna, obstajajo tudi številne prednosti posega. Med temi so najpomembnejše pridobitve izguba odvečne telesne teže, lažje nadzorovanje sladkorne bolezni, visokega krvnega pritiska in holesterola, izboljšanje obstruktivne spalne apneje in gastroezofagealnega refluksa.