''Kri je bila povsod!''

44-letna Britanka pravi, da se dogodka spominja le bežno. Izgubila je namreč kar 70 odstotkov krvi in vse okoli nje se je dogajalo neverjetno hitro. ''Spominjam se le, da so mi ljudje okrog roke ovijali brisače, da bi ustavili krvavitev, a jim ni uspelo. Kri je še vedno tekla v potokih. Rezi so bili tako globoki, da sem izgubila 3,3 litre krvi,'' se tragičnega dneva spominja Tess. Ko so jo prepeljali v bližnjo bolnišnico, so jo zdravniki za silo pokrpali in ji zaradi velike izgube krvi dali tudi transfuzijo. A slabih novic še ni bilo konec. Po temeljitem pregledu so zdravniki ugotovili, da si je Tess pretrgala večino žil in glavne živce ter da ji roke morda ne bodo mogli rešiti.

Zdravniki so se 10 ur borili za razrezan ud

Tess je nemudoma odletela nazaj v Veliko Britanijo, kjer so jo v oskrbo vzeli strokovnjaki v sheffieldski bolnišnici. Takoj so jo odpeljali v operacijsko sobo, kjer so se kar 10 ur borili za njen razrezan ud. ''Tess je prišla na našo kliniko zaradi grozljive poškodbe, ki bi lahko bila celo usodna. Zaradi raztrganih žil je izgubila veliko krvi, poškodovala si je tudi živčevje. Če ji živcev ne bi nadomestili in rekonstruirali, bi imela roko od rame navzdol povsem mlahavo in neuporabno,'' pripoveduje kirurg dr. Mark Hobson. A zahvaljujoč ekipi izkušenih kirurgov, lahko Tess roko še vedno uporablja, vendar pa nikoli več ne bo takšna, kot je bila prej. ''Na žalost Tess nikoli več ne bo imela povsem zdrave roke. Čeprav smo ji uspeli toliko popraviti raztrgane mišice in živčevje, da bo lahko vsaj delno uporabljala roko v predelu zapestja in komolca, njen ud nikoli več ne bo opravljal običajnih funkcij,'' dodaja dr. Hobson.

Okrevanje je bilo dolgotrajno in počasno

Kar nekaj mesecev po operaciji Tess roke ni čutila in mislila je, da je bil ves trud zdravnikov zaman. Nato pa je počasi, a vztrajno začenjala čutiti mišice v zgornjem delu okončine. ''Napredek je bil počasen. Najprej sem imela roko čisto mrtvo, zdaj pa jo že lahko premikam in tudi obtežim. Tako lahko na primer z njo nosim vrečke, kadar grem po nakupih. Še vedno pa ne morem prijemati in dvigovati predmetov,'' razlaga Tess, ki je morala svoje življenje po nesreči korenito spremeniti. Zdaj vozi prilagojen avto, v službi pa so ji priskrbeli računalnik, ki deluje na glasovne ukaze. A kljub nepredvidenemu dogodku na Kanarskih otokih 44-letna Britanka ni izgubila veselja do življenja in se z optimizmom spopada z okrevanjem. ''Mišice v roki so vse manj ohlapne – iz tedna v teden se bolj krepijo. Pri okrevanju mi pomaga tudi fizioterapija,'' razlaga Tess in dodaja: ''Čeprav so mi zdravniki povedali, da roke nikdar več ne bom mogla 100-odstotno premikati, sem hvaležna za vsak gib, ki ga naredim z njo. Že to, da se lahko sama oblečem in umijem, se mi zdi neverjetno.''