A ne le zdravstvene težave, tudi radovedni in pogosto obsojajoči pogledi okolice so jo pogosto spravljali v obup. ''Sovražim, kadar ljudje strmijo vame in mi celo namenijo kakšne povsem neprimerne in neumestne komentarje,'' pravi Lizzie. ''Kadar koli spoznam novega človeka, se najprej predstavim, nato pa takoj povem, da nisem anoreksična, ampak da so vzroki mojih težav povsem drugje.''

Lizzie je namreč pretirano izstradana in suhljata že od rojstva. Rodila se je štiri tedne prezgodaj, in ker je tehtala le dober kilogram, so njene starše zdravniki pripravili na najhujše. A deklica, ki je bila ekstremno majhna in suha, je presenetila vse. Njeni notranji organi, možgani in kosti so se normalno razvijali, le nikakor se ni mogla zrediti. ''Ko smo jo prinesli iz porodnišnice, je bila tako drobcena, da smo morali kupovati oblačila igrač oziroma plastičnih punčk, saj so ji bila vsa oblačila za novorojenčke prevelika,'' pripoveduje njena mama Rita. A tudi danes, ko je visoko kalorične obroke na vsakih 15 minut, kar na dan znese celo do 60 obrokov, tehta le pičlih 25 kilogramov. Dnevno zaužije celo med 5000 in 8000 kalorij. ''Na 15 ali 20 minut jem sladkarije, pice, čips, meso, torte, sladoled ali drugo kalorično hrana, ki ima veliko maščob ali ogljikovih hidratov, a se kljub temu ne morem zrediti. Kadar pa tehtnica pokaže vsak kakšen gram več, skačem od veselja,'' pove mladenka. ''In kadar me kdo obsodi, da sem anoreksična, se precej vznemirim.''

Zdravniki kljub številnim preiskavam in takšnim ter drugačnim testom niso vedeli, kaj je narobe z njo. Potem pa je ekipa specialistov iz ene od medicinskih univerz v Teksasu ugotovila, da verjetno boleha za redko gensko boleznijo, pri kateri se kljub veliki količini zaužite hrane organizem kar ne more in ne more rediti. Sklepajo, da sta s to težavo povezana tudi hitrejše staranje in degeneracija tkiva. ''Ne moremo točno napovedati, kaj se bo zgodilo z Lizzie. A za zdaj ji kaže dobro, saj ima zdrave zobe, organe in kosti … Še naprej bomo budno spremljali njeno stanje in raziskovali, kaj se dogaja z njo,'' pove profesor Abhimanyu Garg. Čeprav zdravilo za njeno redko stanje, za katerim naj bi po vsem svetu bolehale le tri osebe na svetu, ne obstaja, zdravniki še pravijo, da je pred njo, če bo še naprej pridno jedla, svetla prihodnost. Lizzie pa pravi, da se kljub težavam s težo počuti dobro in da njeno življenje zato ni nič manj kakovostno. ''Srečna sem takšna, kot sem. Počnem vse to, kar počnejo mojo prijatelji – študiram, hodim po nakupih, v kino … In ko doštudiram, bi bila rada motivacijska govornica. Ljudem želim namreč pokazati, da se da s trdno voljo, optimizmom in smislom za humor premagati marsikatero prepreko v življenju,'' še pove.