Za Candice Roberts, ki je pravkar zaključila študij muzikla na univerzi v Prestonu, bi se življenje moralo komaj pričeti. Bila je polna energije in volje do življenja, dokler nekega dne ni začutila nenavadnega mravljinčenja v nogah. Ker je težko hodila, noge pa so ji zatekle, so jo takoj sprejeli v bolnišnici. Opravili so ji nekaj testov, nato pa jo poslali domov. Po nekaj dneh, ko ni več čutila nog, se je vrnila v bolnišnico. Diagnosticirali so ji Guillain-Barréov sindrom, redko avto imunsko bolezen, kjer imunski sistem napade del perifernega živčevja. Prvi znaki so mravljinčenje in občutek šibkosti v mišicah nog, ki se lahko preseli tudi v roke. Oslabelost se povečuje tako, da sčasoma mišic ni moč več uporabljati in bolnik postane popolnoma paraliziran. Takrat je bolnik ogrožen, saj je moteno dihanje, krvni tlak in srčni ritem. Čeprav si večina bolnikov počasi opomore, pa žal pri mladi Candice ni bilo tako.

''Bila je tako prestrašena,'' se spominja 51-letna mati Karen: ''Ni mogla jesti, ni mogla govoriti, kar ležala je. Bilo je grozljivo, saj je bila vklenjena v svoje telo. Čutila ni ničesar, ni se mogla premikati, ni mogla spregovoriti, a je bila pri zavesti,'' se spominja njena mati, ki je kljub stanju verjela, da bo Candice ozdravela. ''Res smo verjeli, da bo ozdravela, saj si v večini primerov bolniki opomorejo.'' A žal je Candice doživela srčni napad. ''Po srčnem napadu sem vsako noč spala pri njej in se z njo pogovarjala. Prepričana sem bila, da se bo zbudila, a se ni. Utrpela je prehudo poškodbo možganov.'' Nekaj dni po tem, na dan ko bi morala praznovati svoj 26. rojstni dan je Candice umrla. ''Nikakor nismo mogli dojeti, da je odšla. V enem trenutku je bila dekle polno energije in volje do življenja, v drugem trenutku pa je že ni bilo več,'' pravi njena mati. ''Najbolj grozljivo pa je, da je zelo malo znanega o tej bolezni. Candice je bila namreč mlado, zdravo dekle, ni kadila, ni pila alkohola in le redko je bila bolna. Tako sem jo ljubila in nikoli si ne bi mislila, da bo tako umrla.'' Prav zato je Karen skupaj s svojim možem Stephenom ustanovila fundacijo, kjer zbirajo denar za raziskavo Guillain-Barréovega sindroma in si tako želijo pomagati drugim družinam, ki bi jih doletela ta bolezen.

Bolezen je prvič opisal francoski zdravnik Jeana Landryja leta 1859, leta 1916, pa so Georges Guillain, Jean Alexandre Barré in André Strohl bolezen prvič diagnosticirali dvema vojakoma. O tem sindromu je znano malo. Vemo namreč, da gre za avtoimunsko bolezen, kjer imunski sitem napade živčevje, zakaj do tega pride pa ni jasno. Občasno sindrom sproži operacija ali uporaba zdravil, vendar pa ne vemo, zakaj se pri nekaterih sproži, pri drugih ne. Prav zaradi pomanjkanja informacij o tem sindromu, tudi ni učinkovitega zdravljenja. Zdravniki lahko namreč bolnikom pomagajo le pri hitrejšem okrevanju z plazmaferezo in terapijo z dovajanjem imunoglobina in pri ohranjanju vitalnih, kot je dihanje in nadzor srčnega utripa in podobno. Znanstveniki iščejo nove načine zdravljenja in preučujejo delovanje imunskega sistema, da bi ugotovili, katere celice so odgovorne za to, da imunski sitem napade živčevje.

Po zadnjih raziskavah bi lahko bil za povečanje pogostosti tega sindroma krivo tudi cepljenje proti virusu H1N1. Več o tem si preberite tukaj.