35-letna Claire Allen boleha za redko nevrološko boleznijo, zaradi katere vsakič, ko doživi močan naval čustev, doživi nenavaden napad. Izgubi sposobnost govora, zamegli se ji vid in paralizirana se zgrudi na tla. Napad lahko traja od 30 sekund do petih minut in v tem času ji nihče ne more pomagati, kajti le čakati je treba, da napad mine. ''Sproži ga lahko kakršen koli čustven pretres ali šok, opažam pa, da sta veselje in smeh najmočnejši sprožilec,'' pove Claire, sicer po poklicu znanstvenica. ''Prvi znaki, ki so kazali, da se z mano nekaj dogaja, sta bili nenadna utrujenost in zaspanost. Glavo sem le s težavo držala pokonci, sčasoma mi je začela omahovati – nekako tako kot zaspanemu otroku, ki se trudi ostati buden. Potem pa sem že čez šest mesecev začela paralizirana padati po tleh,'' se prvih simptomov bolezni spominja Britanka.

V najhujših časih, ko ni jemala predpisanih zdravil, je Claire doživela tudi do 100 napadov na dan. A zdravila so ji pomagala in zdaj so se epizode močno zmanjšale – doživi jih le še nekaj mesečno. A napad se lahko zgodi kjer koli in kadar koli, kar ni le sila neprijetno, ampak lahko tudi nevarno. Claire se namreč spominja, kako je enkrat napad doživela med vožnjo s kolesom. Prijatelj, ki je vozil za njo, ji je nenadoma nekaj zakričal, Claire se je prestrašila, doživela napad in padla s kolesom. K sreči jo je tokrat odnesla brez hujših poškodb, le z nekaj praskami. Tudi med obiskom družine, nakupovanjem, sedenjem v kinu lahko doživi napad, ki pa sčasoma mine, in Claire lahko nemoteno živi naprej – vsaj do naslednjega napada. ''Opažam, da napade pogosteje doživljam v primeru socialnih interakcij, morda zato, ker sem v družbi dokaj zadržana in nesamozavestna. Napadi ne bolijo, le govoriti ne morem in tudi vidim ne. Sem pa ves čas pri zavesti, zavedam se vsega, kar se dogaja okrog mene,'' še pojasni.

35-letnico pa pesti še ena težava, prav tako povezana z nenavadno nevrološko boleznijo. Dokler ni začela jemati zdravil, je skoraj vse noči prebedela – zbujala se je tudi do 30-krat na noč. Zdaj pa s pomočjo zdravil zaspi in spi skoraj štiri ure, potem tablete prenehajo delovati in Claire se zbudi. Takoj vzame novo dozo zdravil, ki ji pomaga, da potem prespi preostanek noči. ''Zdaj spim veliko več kot nekoč, zato se počutim veliko bolje. Sem bolj spočita in tudi napade doživljam veliko redkeje,'' še pove Britanka, ki se je z nenavadno boleznijo preprosto morala naučiti živeti in jo je vzela kot del življenja.