Takrat so se zdravniki odločili, da Janis pošljejo na dodatne preiskave, kajti takšne neznosne bolečine niso bile običajen del nosečnosti. Slikanje z magnetno resonanco je njihova razmišljanja potrdilo. Na spodnjem delu hrbtenice je Janis rasel ogromen tumor, za katerega pa niso vedeli, ali je nenevaren ali je maligen. Tako so morali počakati do poroda, da so naredili biopsijo tumorja. Ko je čez nekaj časa Janis s carskim rezom rodila zdravega sinčka, pa so rezultati biopsije dodobra zamajali Janisina tla pod nogami. Izkazalo se je, da je tumor maligen in da mlada mamica boleha za kostnim rakom, ki se je iz spodnjega dela hrbtenice razširil tudi v medenico, levo nogo, celo v nekatera mišična tkiva. ''Ko sem izvedela za diagnozo, sem doživela velik šok. Kar na bruhanje mi je šlo,'' se spominja Janis, ki jo je še dodatno pretresla novica, da zaradi napredovale bolezni ne kemoterapija in ne obsevanje ne prideta v poštev. ''Povedali so mi, da je možakar, ki je prav tako zbolel za kostnim rakom, ta pa se mu je razširil tako kot meni, odklonil tvegano operacijo, s katero bi mu odstranili obolele kosti, in se odločil, da preživi preostanek časa, ki mu je bil dan, v enem kosu. Vendar je na koncu umrl in to zame ni bila sprejemljiva možnost. Ko imaš enkrat otroke, tega pač ne moreš sprejeti.''

A po nekaj dneh obupa in agonije so se stvari vendarle pokazale v nekoliko bolj pozitivni luči. Zdravniki so poklicali Janis in ji ponudili, da na njej izvedejo eksperimentalno operacijo, ki je do zdaj še niso izvedli na nobene živem pacientu. ''Moje telo bi praktično razrezali na pol, razpolovili, potem pa bi ga skušali nekako sestaviti nazaj. Odstranili bi mi tumor, razpolovili medenico in potem levi del medenice odstranili, hkrati pa bi mi odstranili še levo nogo in spodnji del hrbtenice,'' pove Janis. Ker pa je bila tvegana operacija njena edina možnost, se je odločila zanjo.

Poseg je trajal kar 20 ur, v operacijski sobi se je gnetlo 12 izkušenih ljudi, odločenih, da rešijo življenje mlade mamice. Porabili so kar 20 enot krvi. A v tem prvem posegu so ji le iz telesa odstranili vse obolele kosti in tkiva. Čez nekaj dni je sledila še druga operacija, ki je trajala osem ur in v kateri so Janis s pomočjo umetnih kosti in pa tiste kosti, ki so jo ohranili od amputirane noge, nekako spet sestavili in rekonstruirali spodnji del hrbtenice in medenico ter nanjo pritrdili zdravo desno nogo. In na veliko veselje vseh, še posebej zaskrbljenega moža in sorodnikov, je Janis operacijo preživela.

Vendar pa je sledilo še naporno okrevanje, fizioterapije in rehabilitacija. A s trdno voljo in pozitivnim odnosom je 33-letnici uspelo. Danes spet lahko hodi s pomočjo bergel ali hojice, uporablja pa tudi invalidski voziček. Odločena je, da bo kljub vsemu živela polno življenje in da bo izkoristila priložnost, ki ji je bila dana. ''Nočem, da ljudje name gledajo drugače. Nočem, da nas ne povabijo na obisk, ker ne vedo, ali se bom sploh lahko z vozičkom premikala po njihovi hiši. Kajti jaz se lahko brez težav gibam. Če bo treba, se bom pa po stopnicah plazila ali skakala po zdravi nogi. Skratka, življenje hočem živeti polno!'' optimistično pravi Janis, ki je s pomočjo operacije uspešno premagala raka.