“Prihajam iz majhne vasi, kjer nismo poznali zelenjave, ki je ne bi bilo mogoče ocvreti,“ pravi Emily McCombs. “Edina stvar, ki je bila večja od naših porcij, pa je bila cerkev, ki je obkrožena z restavracijami s hitro prehrano.“ Zato ni prav nič čudnega, da so se Emily z leti začeli nabirati odvečni kilogrami. Po koncu srednje šole je namreč tehtala že skoraj 120 kilogramov.

Vendar pa njena zaobljena podoba v tistih letih še ni vplivala na samopodobo. Ko je odšla v New York študirat, je bila namreč izjemno samozavestna. “Nisem bila le debela, bila sem nekaj posebnega. Znala sem se lepo obleči, prikriti svoje slabosti in poudariti adute.“ Poleg tega pa je imela veliko smisla za humor, bila je vedno nasmejana in dobre volje.

Kljub vsemu pa ni bila neobčutljiva. “Ljudje so me s svojimi pogledi velikokrat prizadeli. Še posebej mimoidoče skupine najstnikov, ki so se mi posmehovali in me žalili.“ Emily je nekega dne celo pustila svojo telefonsko številko fantu, ki se ji je zdel prijazen, a je pozneje ugotovila, da jo je poklical le zato, ker ima fetiš na debele ženske.

Nato pa se je Emily nekega poletja odločila, da bo v življenju naredila veliko spremembo. Sama sebi je obljubila, da bo celo poletje pazila na prehrano. “In končno sem videla tudi rezultate. Uživala sem prehrano z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in lahko sem videla, kako se mi maščoba topi.“ Po dolgem času je na sebi spet videla kosti na bokih, začel pa se ji je tudi oblikovati vrat, ki je bil prej zlit z rameni. Do konca poletja je s prehrano in redno vadbo izgubila 25 kilogramov, v letu dni pa je pri svojih 180 centimetrih višine tehtala le še 70 kilogramov.

Sedaj mineva že šesto leto, odkar je Emily shujšala in vse do danes ji je svojo novo telesno težo uspelo obdržati. “Da bom shujšala, je bila najboljša odločitev, ki sem jo sprejela v življenju. Ne le zato, ker sem veliko boj zdrava in bom verjetno dočakala višjo starost, vendar tudi zato, ker se sedaj lahko zoperstavljam družbi, ki tako močno obsoja ljudi zaradi 'neodpustljivega zločina', nažiranja s hrano.“

Emily pravi, da se je življenje zanjo, odkar je shujšala, močno spremenilo. Moški, ki so ji prej zapirali vrata pred nosom, ji jih sedaj pridržijo, ogledujejo si jo od glave do pet, ona pa z dvignjeno glavo koraka mimo njih. “Ko je moj sedanji partner, s katerim sem stopila v zvezo nekaj mesecev, zatem ko sem shujšala, je bil pretresen, ko je videl mojo sliko na vozniškem dovoljenju,“ pravi. “Pa tudi priznal mi je, da verjetno nikoli ne bi pomislil na to, da bi bil z mano, če bi se spoznala, ko sem bila še debela.“ Emily njegovo iskrenost ceni.

Kot pravi, je občutek, ko si po 20 letih debelosti prvič v življenju normalen, izjemen. “K sreči mi debelost ni pustila nobenih posledic na telesu. Verjetno zato, ker sem ves čas hujšanja pridno telovadila.“ Čeprav je navdušena in ponosna sama nase, razočaranja nad družbo ne more skriti. “Shujšala sem, da sem lahko končno začela uživati normalno življenje. Da sem končno deležna normalnih pogledov in da me nihče ne zapostavlja zaradi videza. Jezna pa sem, da sem zato, da sem deležna normalnega življenja morala shujšati. Vsak dan se sprašujem, ali so ljudje prijazni do mene samo zato, ker sem suha ali zato, ker sem jim všeč kot človek … Izgubila sem zaupanje v ljudi, a k sreči čas celi rane. Videla sem, kako lahko družba uniči človeka. Upam sicer, da se ne bom nikoli več zredila, a si hkrati tudi želim, da bi po duši vedno ostala debela – spoštljiva do drugačnih.“